Pozdravljeni

Torej po dolgi bitki s samo seboj, skoraj kot Hamlet: biti ali ne biti. Sem se odločila, da svoje dogodovščine delim s preostalim blogerskim svetom. Kar je podobno rojstvu otroka. Torej sedaj je na meni, da se vsaj delno predstavim blogerski srenji.

V realnem življenju sem na svetu pogledala približno 24 let nazaj. Vsekakor prej kot so to pričakovali od mene. Očitno sem že takrat želela vse takoj in natanko takrat, ko to jaz zelim. Obiskovanje državnih izobraževalnih institucij, mi je bilo prihranjeno do mojega 4 leta, ko so me odpeljali v bolnišnico, da mi odstranijo mandlje in polipe. Ne, saj niste dobili mojih mandljev čokoladi. Že tam sem bila kar glasne, če mi kaj ni odgovarjalo. Da ne začnem pisati o svojem prvem tednu v vrtcu, kriza. Jokala kot dež in še verjetno huje. Vse dokler ni vzgojiteljica povzdignila glasu in rekla, da me bo udarila :’( . Za to sem vedela, da ne pomeni nič dobrega, zato sem, verjetno (bolj) na njeno srečo utihnila. Nadaljevanje mojega izobraževanja v vrtcu in kasnejšem šolanju, je bilo veliko bolje in pestro.

Moje življenje je kot rollercoaster in je zanimivo ter ga večino časa uživam. Vsekakor pa je dejstvo, da nikoli ne bi spreminjala svoje poti, saj je bila izredno zanimiva in prijetna. Na tej poti sem in še vedno srečujem zanimive, prijetne ljudi.

Da je življenje zanimivo pa moramo poskrbeti sami. Namreč v življenju si smo odgovorni zase in svojo srečo. Rada se ukvarjam s 100 stvarmi naenkrat. V življenju ljubim medije, katere tudi študiram, naravo, šport in otroke. Ne, ne, nimam še svojih, vendar vedno se najde kak otroček, ki polepša moj dan. Včasih s kakšno pesmico, nasmehom, zanimivim in navihanim pogledom. Enostavno ljubim ta mala, nedolžna bitja, ki življenju dajejo dodatno vrednost.

Čez nekaj let se vidim v enem dobro stoječem podjetju, ki se ukvarja s spletno produkcijo in svojo družinico, na”svoji” sanjski parceli.

….in bomo videli kaj se bo zgodilo.