4. dan
Evo, danes sem premagala samo sebe
. Namreč nikoli nisem marala teka ali hoje v dežju. Zato se danes tudi nisem vstala, da bi šla teči, saj sem že iz postelje videla, da je grdo vreme.
Vendar nekaj malo pred 20.00 me je nekaj pičilo v rit, da sem se oblekla, obula in odšla ven
. Sprva sem premišljala kaj si naj oblečem, da mi ne bo preveč vroče ali še bolj, da me ne bo zeblo. In seveda, danes me je čakalo 2 min teka in 2 minuti hoje z 11 ponovitvami
.
Priznam, tega me je bilo zelo strah. Namreč menila sem, da ne zmorem preteči 2 minuti… Vendar, če je g. Ian MCNeill menil, da to zmore vsak, potem ima on bolj prav od mene. In ima. Namreč brez kakšnih večjih problemov sem tekla 2 minuti. Čeprav me je nekje po polovici teka začel boleti levi gleženj in še malo kasneje desno koleno. To je tudi bil razlog, da sem malce upočasnila tempo.
Uspelo mi je. Pretekla sem 22 minut in prehodila 22 minut in to v dežju in smegu
. V torek ponovno.






Pridna. Če se hoče,, se da. (Pod pogojem, da si zdrav…)
Itaq
.