Moj…

…Miha je najlepši, najboljši in najbolj cartkljiv fantek na svetu. Zato ga imam še toliko bolja rada, saj zna izbrati pravi trenutek .

(Od srede dalje sem sama, saj je Lump službeno v Nemčiji, zato ni nobenega cartanja, nobenih nežnosti,.. mi manjka .)

Ker sem že v četrtek dobila tole simpatično sporočilce od Mihove mamice:

Miha sprašuje, kje je MikiMiška. Pravi, da nočeš biti v šoli, da moraš biti pri Mihiju. (Imel je popolnoma prav )

Sem se zmenila, da pridem že v petek do njih, vendar sem bila utrujena in malo naveličana ljudi. Namreč minule praznike sem preživela v manjšem stanovanju, polnih ljudi… in mi paše, da sem malo sama seboj . In tako sem se tja spravila danes. Mala radovednost, kakor ga je mamica poimenovala, me je počakala že na stopnicah .

Na zadnji stopnjici je stal in mencal, kakor da ga tišči na wc, imel stegnjene rokice in bil popolnoma pripavljen, da mi skoči v objem. Kako naj človek zavrne tole? Jaz ne znam, nočem, je prelepo in naj traja,… Ker so šele jedli, sem mu ukradla nekaj krompirčkov s krožnika. Namreč včasih da, večino si pač moramo izborit. (Škrt je baje po mami, tako vsaj teta pravi -> Mihijeva mama ne bit jezna ). Potem je še par objemov padlo kar tako na wc-ju, med igro,… to tako paše in je tako prav .

Ko sva se na koncu poslovila, poslavljala sem dobila še en lep košekov poljubčkov in objemov.

Miha, hvala ti za vse to… in lepo pančkaj .