Peskovnik

Včeraj sva šla obiskat Mihija.

In kot pravi prijatelj nas je povabil na peskovnik, da se z njim igramo . Vendar to ne gre vedno tako enostavno. Sploh takrat ne, ko si želiš sposodit kakšno lopatico, posodico za potičke ali kaj podobnega. Z nekaj prošnjami in (njemu) smešni grožnji, da če mi ne bo ničesar posodil,  grem domov.

No, kljub temu sem si izborila eno lopatko in najprej odstranila suh pesek, saj se iz njega nič kaj pametnega ne da narediti. Po krajšem času mi je uspelo priti do pravega peska , iz katerega je nastala naslednja velika “umetnina” .

Vmes sem še ukradla eno posodico, da sem lahko naredila grajsko obzidje. Prosim, ne me zatožit, ker naslednjič si ne bom mogla sposodit male in zlomljene lopatke , haha.

Lepotička

Kino

V kinu nisem bila že precej časa in po resnici povedano kar pogrešam veliko platno, kup kokic in velike pijače. Nazadnje sva si v kinu ogledala Surf up, ki je zelo lepa in dobra risanka , ki je igrala lani avgusta. Skoraj ne morem verjeti, da je tako hitro minilo.

Čeprav mi je EasyRiderka naredila lušte s filmom IronMan (predvsem z igralcem Robertom Downwyem Jr.) si ga še nisem šla ogledat, ker nekako ni časa. Če ne prej, si ga bom ogledala v zimskem času, doma na kavču . Vendar sem odličena, da si grem ogledat naslednja filma:

BTW: Upam, da bodo tudi letošnje počitnice imeli v Planetu Tuš ob torkih akcijo: eden plača gresta dva .

10 dni

Ena izmed naši predavateljic je definitivno postavila rekord . Popravljanje 5 izpitov in ene seminarske naloge je reči in piši, popravlja natanko 10 dni.

Na ta račun sem se danes zabavala, da je prišel božiček in mi prinesel lepo darilo -> opravljen izpit in do konca sta samo še 2 in diploma.

O diplomi in njeni dispoziciji pa raje kdaj drugič (beri: ko bo diploma opravljena).

Videokamera

V mesecu februarju sem prvič stopila v kontakt z kamero. Nikoli prej je nisem imela v rokah, niti si je nisem pretirano želela. Bila sem prepričana, da lahko s svojimi fotografijami povem vse. No, moja sestrična je bila povsem drugačnega mnenja.

Namreč ob pričakovanju drugega otroka (sedaj prekrasne punčke Tinkare-> stara je 23 dni ) je pogledala “stare” Mihijeve posnetke. Njegovo prvo lovljenje z atijem po vseh štirih itn. In jaz, še vedno pametna trdila, da se tudi to, da narediti s fotoaparatom. Ja, saj se da vse to super ujet na spominsko kartico. Vendar se pojavi problem, ko ne slišiš zvoka.

To slednje sem ugotovila pred nekaj minutami, ko sem z dveh MiniDV kaset spravljala material na računalnik, da ga pričnem malo urejat in pripravljat za diplomo. Vmes je bilo posnetih nekaj takih prisrčnih trenutkov, izrečenih in slišanih lepih besed, da ji dam sedaj popolnoma prav.

Ja, kamera je za trajnejši spomin in spomin z zvokom neprimerno boljša v določenih pogledih, tudi veliko bolj čustvena. Vendar tudi dobra fotografija lahko pove veliko, če zna fotograf prikazati natančno tisto kar želi sporočiti.

Sedaj sem tudi sama ponosna lastnica Canona MD255, ki je zelo dobra in priročna kamer’ca. Na njej mi je všeč to, da je lahko popolnoma avtomatska. Se pravi, da sama pripravi vse nastavitve od osvetlive oz exposure, kar je tako kot pri fotoaparatih in izostritev. Danes sem imela precejšnje težave z izostritvijo, ker jo imam enostavno premalo v rokah. Vendar na svojo srečo, že ugotovila in odpravila napake. Jo bo treba začet bolj pogosto uporabljat .

Sobotno popoldne

Včerajšnje lepo vreme sva morala čim bolje izkoristit. Namreč letos nismo šli še nikamor v hribe; prekolesarila sem 0 kilometrov. Lani sem začela kolesarit že proti koncu februarja. Kaj pa letos?

Hm, kar sram me je povedat, da nismo bili na Donački, na Peco me letos ne vleče preveč, bi pa z veseljem šla na Raduho, Veliko planino in tudi Triglavskih jezer se ne bi preveč branila. Da ne govorim o mojem ubogem zapuščenem kolesu, ki je počivalo vse do včeraj .

Najprej sem malo očistila moje kolo, Lumpek je pred časom dal nekaj življenja v zračnice -> ravno toliko, da sva se lahko komot pripeljala do prve bencinske in nato odkolesarila proti Rušam . Namreč v četrtek sva se vozila tam in opazila, da bi se dalo priti dlje s kolesom. Seveda, k reki Dravi. Tam sva malo postala, natančneje, da sta se najini riti malo odpočili in se malo sproščala s fotografiranjem kačjega pastirja, ki je lepo poziral:

Tudi kolesa so si morala malo spočiti :

Ko smo si odpočili sva se zapeljala čez Ruški most in se domov zapeljala proti Selnici ob Dravi, nato proti Sp. Slemenu itn proti Kamnici.

V Kamnici sva zavila proti “kopališču” Mariborski otok in se zapeljala do Koblarjevega zaliva, kjer naju je pričakala mlada labodja družina:

in prelep razgled nad reko Dravo:

Ko sva prišla domov sva bila najbolj vesela tuša. In kot zanimivost: noge naju ne bolijo, ritnice tudi ne, edino vmesni položaj. Vsekakor sva pa odločena, da to ponoviva še kdaj oz. večkrat.

Vse na svoje mesto

Pred dvema ali enim mesecem, ko mi je prejšnji “šef” bolj kreten vzel domeno anitasun.net, kjer je prej bila nameščena Joomla in moja spletna stran. To da jo je vzel, niti nisem tako jezna, ker sem sedaj dobila oz. kupila veliko boljšo domeno, ki se sklada z mojim imenom in stvarmi, s katerimi se želim ukvarjat: medianita.net.

Na tej domeni sedaj še vedno nastaja nova spletna stran, s katero upam, da si bom lahko začela malo služit €. Namreč študij se približuje koncu in 3. letnik, je zelo drag. Vpisnina približno 600€, šolnina 3.300€ in potem še diploma 600€, da ne štejem potne stroške v Ljubljano in nazaj. Da bi med tednom tam ostajal se mi ne splača, ker so predavanja samo dva do trikrat tedensko . V kolikor se pa pojavi kakšno delo tam bo pa potrebno razmisliti o tem, kje bivati. Ups sem offtopic.

Na domeno medianita.net sem dala tudi težko pričakovano galerijo . V tej galeriji bom imela postavljene seveda svoje in Lumpove fotografije. V kolikor potrebujete kakšno voščilnico s kakšnim lepim motivom, jo lahko tudi pošljete, saj sem dodala modul za pošilljanje postcardov . Razmišljam tudi, da bi naredila paypal, bomo videli.

Sicer pa glavni namen tega posta je, da “svojim” bordonovcem sporočim, da si lahko ogledajo slike. Hkrati se jim pa tudi javno opravičujem, da je tako dolgo trajalo. Vendar sem časovno bila v zadnjem času bolj na kratkem, pa tudi lastnik strežnika, ni imel časa, da bi prisluhnil mojim željam in potrebam. Vendar sedaj je . Uživajte

Skratka upam, da bo počasi vse na svojem mestu. Šola, prijatelji in tudi kakšno delo. Zlasti dela na področju fotografije in spleta, se ne bom nikoli branila .

Morje

Ja, letos si bova po dolgem času privoščila morje, celo za 14 dni. Jap, morava spravit noter tisti dve leti, kjer nisva bila resnično nikjer kot doma.

Danes je moj najboljši Lump skočil v mesto plačat akontacijo. Na Visu bova zadnji teden v avgustu in prvi teden v septembru. Izbrala sva apartma, kamor sva si tudi nazadnje želela it, vendar sva se takrat odločila za otok Pag in mesto Metajno. Tudi tam sva se imela super. Najlepše spomine imava na male plaže, kjer sva bila sama .Upam, da se bo tudi kakšna takšna našla na Visu. In ja želim si tudi, da bi bilo lepo, toplo in sončno.

Ah, je še kar daleč do tja, vendar bo tudi hitro minilo. Glede na to, da imam upam dva izpita do konca in diplomo. Upam, zato, ker ona čudna ženska, od prejšnje sobote še ni uspela popravit 5 izpitov . Želim si, da bi z diplomo zaključila preden greva na morje in nato, ko pridem domov jo še samo zagovarjam.

vir:VisTravel

Cvetlice

Ob fotografiranju teh prelepih cvetlic, mi je v glavi odmevala naslednja lepa, a žalostna pesem:

Sladka reklama

Dobra ideja .