Rijeka 2008

No, čeprav je v četrtek,petek in soboto kazalo, da sem prišla na slabo vreme in sem v glavi že preklinjala samo sebe, zakaj nisem šla en teden prej (je bilo boljše in lepše vreme + hrf 2008). Vendar se je sonček začel kazat že v soboto popoldne, v nedeljo je pa že bil tisti ta pravi.

In kljub prvim slabšim dnevom, sem jih preživela na obali. Ni lepšega kot se zbuditi iz postelje, stopiti na balkon, zavonjati morje in v daljavi videti otok Krk . Nato se zjutraj najesti in oditi ven. Stric in teta sta doma v hribu in do morja me je vedno čakalo 10 minut sprehoda do dol, vendar ko veš, kaj te doli čaka, to ni noben problem oz. to ni nikoli problem, ampak užitek.

Tam sem tudi spoznala enega zanimivega, starejšega gospoda s katerim sva se pogovarjala o življenjskih stvareh. O tem, da živimo samo enkrat, da moramo uživat, delat tisto kar želimo in znamo najbolje. Tako prijetnega pogovora z neznancem nisem doživela od Bordonove domačije. Ponavadi nisem tako odprta do novih ljudi. Namreč nemaram nekih glupih tem o vremenu, kuhanju, gospodinjenju, raje imam takšne življenjske teme, kjer se veliko naučim. Ljudje znajo veliko povedat in potem vzamem tiste pomembne lekcije od njih . Ok, sem že malo off topic . In ta prijazen gospod mi je tudi povedal, kje v Rijeki se da kopati, kje je morje bolj čisto in podobno. Vendar sem mu povedala, da se sedaj nisem prišla kopat, ampak spočit in predvsem fotografirat .

Ja, fotografirat to lepo, prekrasno, pomirjujoče modro morje. Morje ti si meni vse . Nič ni tako prijetnega kot sedeti ob tebi, gledati v to ogromno količine vode, se spraševat kje se konča, če se sploh. Poslušati njegov zvok, ko zadane ob skale ali pridrvi do konca. Za to se splača živeti, to je čisti užitek. Hvala moji novi stari nokii, ki omogoča snemanje zvoka. Ja, se vidi, da sem “pravi” multimedijec, ki mora imeti vse . Zraven še pa zvok galebov, ki jadrajo nad teboj in ob tebi .

Čeprav sem tistemu gospodu vztrajno zatrjevala, da se sedaj, na tem obisku ne bom kopala, ampak samo malo namočila noge v morje in to bo to… Ja pa še kaj . V ponedeljek, ko je bilo super vreme, sem sedela na plaži s knjigo v roki, se do kolen sprehodila v morje in ugotovila, da je topla… Sem se komaj zadrževala, da nisem skočila v morje . Vendar zadrževala sem se le toliko, da sem si šla v garderobo sleči spodnjice ter se v kratkih hlačah ter lepem, novem modrcu vrgla v morje . Pravi, čisti užitek . Ni lepšega kot plavati v morju . Ah, je pasalo. Edino malo mi je žal, da tam ni nobenega malo bolj skritega prostora, da bi lahko bila naga. In plus vse skupaj zraven so obnavljali plažo, ki bo resnično krasna, ko bo končana . Je pa vseeno pravi užitek ležati na plaži s še 4 ljudmi , samimi domačini ter tu in tam se prikaže kak galeb na dosegu roke, ki ga nihče ne moti .

Ah, tole lepo morje. Več fotografij jutri .