kravice, ovčke, kozice . Meni je večino časa fajn .

Edino kakam bolj poredko, zato me v obdobju nekakanja veliko napenja. Takrat jokam precej na glas, ker me zelo boli. tudi v vozičku. Edino na rokah je fajn . sedaj je mami tudi ugotovila, da ni to da nisem rad v vozičku ali zunaj. Samo nekaj me mantra :9 . Upam, da bo to čimprej za menoj in bova lahko šla na daljše razdalje.

Če ne prej, spomladi, ko bo na Dravi veliko malih labodov, račk,… ko bo vse na novo cvetelo .

Tole zelo cenjeno sliko je naredil moj najboljši Lumb ob prvem obisku moje babice in njunega srečanja. Ta slika mi pomeni ZELO veliko. Všče je bila tudi moji teti, ki ni njena mama. In meni je ni bilo problem natisnit eno z zelo dobrim canonovim printerjem .

In so jo je dala v kredenco. Ta teta je Tinkarina babica in si jo je namestila na kredenco. Tinkara se včasih pazi pri njej, včasij doma. In danes jo je videla in rekla:”Mak” (tako kliče Maksa). Teta ni vedela kaj ji govori, zato je sledila njenemu pogledu, ki jo je pripeljal do te slavne slike .

Te male glavice so pametne in jih preveč podcenjujemo . Hvala Tinkara, da me poznaš tudi tako malega kot sem na tej sliki .

Tak nasmeh dobiš ob katerikoli uri, samo če mi zamenjaš mokro pleničko . Še malo večjo dozo smehca, če me pustiš odvitega nekaj časa .

Včeraj sta me moja dva poskusno peljala malo ven. Šli smo na obisk h Kitakom . To so tisti, ki imajo fantka in punčko. In zaradi njih imam kar nekaj dodatnih stvari za obleči . Namreč kot je mami že v komentarjih zapisala, mi voziček in avto, še nista najbolj všeč.

In ker sta moja dva kar potepuha, bi me rada navadila na oba prevozna sredstva. No, saj sedaj pozimi, niti ni tako nujno. Potem spomladi, bi bilo pa fajn se kam odpeljat. Obiskat kakšne prijatelje izzven Maribora, mogoče celo malo na morje skočit… Ampak včeraj nam je delno uspelo . Oblekla sta me na hitro v toplega pajaca, mi dala kapico na glavo in me položila v košaro. Do tod je bilo še vse precej vredu. Ko smo se začeli peljati, mi ni bilo več preveč všeč. In sem začel jokat, kar počnem zelo redko.

Zato mi je mami, ki je sedela odzadaj dala tolažilno dudico, kar mi je prijalo. To je ugotovila že, ko sta me z atijem peljala domov s porodnišnice, ko mi je dala prst za sesat*. In smo se v miru prepeljali na obisk. Potem mala sirena po stopnicah navzgor in ko smo prišli k njim.

Ja, kaj se čudite, če je to vse novo zame. Nič mi ni kaj preveč všeč. Nato je mami ugotovila, da imam mokro ritko in je tudi to razlog za moj jok. Lulam namreč konkretno . In ko me je začela previjat, ji je na pomoč priskočila na pomoč moja velika prijateljica Tinkara. S čistilnim robčkom me je umila. Zato hvala Tinkara! Nato me je skozi hodila gledat in božat.

Kmalu zatem sta domov prišla še njena mamica in brat Miha. Takoj je mamici pokazala kje sem. In ko sem ležal se je nežno nagnila k meni, me pobožala, dala lubčka. Ja, očitno sem ji všeč   .

Nato mi je še njen brat Miha, ki navadno še zelo nerad deli igrače, posodil svoja nova Lego avtomobila. In me nežno in zadržano pobožal. Kot da mu je nerodno, se mi približat. Miha, ti kar pridi k meni, saj ne grizem. No, vsaj zaenkrat .

Nato sem blaženo zaspal. Vmes si je Tinkara sposodila mojo flaško in želela spiti moje mleko. Hm, ne vem, če mi je to ravno najbolj všeč. Se bova že še zmenila, ko odrastem . Ali pa bova skupaj jedla iz enega krožnika?

Ati je popravil računalnik kolikor je lahko, zato je bil čas, da gremo domov. In moja dva sta me spet nekaj oblačila, dala v neko grdo košaro, me še čez glavo pokrila,… Eh, nič nista pridna. In smo se peljali domov. Tokrat je za tolažbo, pomagala flaška. Po nekaj minutah vožnje, ko se je mami zdelo vredu, da mi jo umakne. Ja, očitno je želela ugotoviti, če mi je vožnja že kaj bolj všeč. In nisem več jokal . Zato smo še poskusno naredili malo večji krog, preden smo prišli domov. Ko smo prišli domov, se tudi po stopnicah nisem jokal. Torej mogoče sta me prepričala, da potepi niso tako slabi. Bomo morali kmalu spet ponoviti, da se vidimo, če je res temu tako.

Nič, ker sem utrujen grem spat. Fajn se mejte .

*nismo še imeli dude

… ki me spremljaš skozi vse dneve in pomembnejše dogodke v mojem življenju…

Danes sem bil prvič v posvetovalnici. Mami mi je pred 14 dnevi izbrala prijazno in zelo nežno pediatrinjo. Prijazna sestra me je stehtala in izmerila.

Pri enem mesecu in dveh dneh sem težek 3700g in velik 53cm. Moja glavica sedaj meri 37 cm. Dobro se razvijam motorično. Danes sem bil tudi ZELO priden pri teti zdravnici. Nisem se nič jokal, celo zelo miren sem bil . Veliko bolj kot doma na previjalni mizi.

Danes preden smo šli k zdravniku, me je previjal ati. In je preverjal, če sem kaj žgečkljiv . Vrnil sem mu, tako da sem ga polulal . Mu bom že vrnil, ko bom malo večji. Mami pravi, da je ati ZELO žgečkljiv po podplatih. Moja mami je tudi Miheja, tistega velikega fanta, ki me ima ZELO rad in me ZELO pogreša, naučila žgečkat atija, pred parimi leti. Komaj čakam, da se bova skupaj spravila nanj .

sem še samo danes. Jutri sem že dojenček . V petek sem se prvič skopal in v vodi mi je bilo prav všeč . Všeč mi ni bilo, ko me je patronažna zbudila, saj malo preden je prišla sem šele zaspal. Upam, da bo naslednje kopanje bolj prijetno -> da bom naspan.

Po kopanju sem se pri mamici potolažil in zaspal za vsaj 5 ur v kosu.

To se ni zgodilo še nikoli, zato mi mami obljublja, da me bo večkrat skopala preden bomo šli spat. Ve kdo zakaj? Sicer, da ne bodo rekli, da nisem priden in ne spim, danes je bila prva noč, da sem spal od polnoči do 6.00, ko sem prvič zahteval hrano .

No, če sem bila kakšen teden dni nazaj zelo jezna in zmedena ter vstavi poljubno. Je danes temu zelo drugače. Namreč nebo ni tako temno kot sem sprva mislila.

Z Maksom se kljub vsem dodatkom, ki jih je dosedaj dobil (kar malo preveč, po kg sodeč), sva se skozi dojila. In to bova počela vse dokler se meni ne izteče zadnja kapljica. Po potrebi bo dobil dodatek, za katerega pa upam, da ga bo vedno manj. Namreč velik delež pomanjkanja mleka pri meni lahko ima moja nervoza. Po zadnjem tehtanju in podatkih dodajanja mu dajeva spet preveč dodatka. Maks je namreč več časa buden in skozi “nekaj” išče. Sama pa imam občutek, da je skozi lačen, pa temu sploh ni tako . On bi samo sesal. No, sedajbo večkrat dobil “moje zadevice”, da si malce poveča količino mlekca . Sicer je njemu vseeno kaj je samo, da je sit.

Njegova mati pa tečnari, namesto, da bi se ravnala po naslednjem besedilu:

Sweet innocent child with your open eyes.
You’ve seen us for who we really are.
And I know that there’ll be tomorrow.
So that hope can have it’s glory day.
And I wish that this world would embrace you
from magic stars and mystery.
My open heart …

Refrain:
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.

I know you, I’ve seen your face before
you brought me to this open door
afraid to walk through.
Please take my hand.

I know that there will be tomorrow.
So that hope can have it’s glory day?
And I wish that this world embrace you
from magic stars and mystery.
My open heart …

Refrain:
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.

I see where we’ll go from here.
‘Cause love doesn’t break
with the right amount of care
in your hands is whom you’ve choosen to be.
Life is a freedom.
Now go out there and be free.

Refrain:
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.

Pred mesecem dni bi rekla, da jaz že ne bom komplicirala, če se ne bomo dojili,… pa še marsikaj drugega… Ah, ti hormoni .

Pred 18 dnevi je bil zame eden* izmed najlepših dnevov, saj sem si “pridelala” enega izmed najlepših fantkov na svetu. Da ne bo kdo bolj pametoval, zame JE, če komu ni njegov problem .

Zvečer sva popolnoma sama ležala v porodnišnici v sobi številka 14. Nekaj ur sva bila sama in meni je to ZELO pasalo. No, saj so pozno popoldne prišli na obisk moj Lump in obe babici, vendar so morali po večerni viziti oditi. Ležala sva skupaj v postelji, stisnil se je k meni. Glavna sestra naju je prišla pogledat, če je vse vredu in povedala, da sva prav simpatična ter kako lepo se je stisnil fantek k meni. Uživala sem v njegovi bližini .

Nato je začel izgubljat na teži, kakor večina ostalih novorojencev. Domov sva odšla s težo 2740g, skoraj -10%. Vendar ker ni bilo nobenih drugih težav, so naju v sredo odpustili domov. Z opombo, da se čez 7 dni prideva stehtat, da vidijo, kako je s težo.

Tukaj se moje težave šele začnejo. Nato je v četrtek in petek lepo pridobival na teži. Ne samo lepo, ampak celo nadpovprečno. V obeh dnevih je pridobil 100g, kar je za normalno za teden, ne samo za tri dni. In kot k vsem ostalim je tudi k nama, te stvari hodila in še vedno hodi preverjat patronažna sestra.

Z njo se delno poznata moj veliki Lump in njegov mlajši brat, saj se poznajo iz osnovne šole. V veri, da nam bo pomagala, nam je v soboto zjutraj pripeljala tehnico. Le-ta pa ni pokazala nobenega napredka in v vsej tej zmedi in kaosu, nama je rekla, da mu naj dava dodatek.

In jezna sem na ta dan! Jezna sem nase! Jezna, ker si prej nisem prebrala ničesar o dojenju. Danes, v tem trenutku vem morda že preveč. Jezna, ker samo gledam koliko moj otrok poje, koliko bo pokazalo naslednje tehtanje,…

Razmišljam, kako ponovno pristati na polnem dojenju. Ne da bi bil moj otrok lačen in da bi sama ponovno proizvajala zadostne količine mleka.Zapisujem si ure dojenja, tudi čas, količino dodatka,… ma na hitro pogledano in po resnici povedano, je vse skupaj prekomplicirano. Totalni kaos. Vse to namesto uživanja z otrokom.

Nič utrujena sem že in grem spat. V kolikor ima kdo kak nasvet mu z veseljem prisluhnem .

__________________

*bomo verjetno imeli še kakšnega lumpa in tudi tisto bo eden izmed lepših dnevov

1. hodim hitreje spat -> nič več 0b 3.00 zjutraj ali podobnih urah
2. peremo več, saj trenutno uporabljamo štorkljine plenice, tamali pa jih veselo moči
3. ponoči se prebujamo na 2h, občasno 3h

drugače se mamo pa fajn . Če se spomnim še kakšne jo dopišem .