Dan prelepih spominov

na tiste, ki so nas mnogo prezgodaj zapustili je veliko krat lep dan. Tudi današnji je bil tak. Še sonce, vsaj na Štajerskem, ni skoparilo. Zato sva z lumpom v dopoldanskem času obiskala njegove svojce in nekatere prijatelje.

Jaz grem najraje k svojem očetu na grob, ko je že malce temno. Mi daje tak občutek privatnosti. Nekako se lepo počutim obdano s temo in s svetlobo, ki jo dajejo bližnje in oddaljene svečke. In vedno znova presenečena koliko ljudi se spomne nanj.

svecke

svecke 2

In sorodniki vedno poskrbijo, da dobi na grob prelep aranžma. Ne glede na ostala ne strinjanja, med nama s sestro, lepo poskrbijo za grob bratov in očeta. Sama tja ne nesem aranžmajev, saj mi takšno izkazovanje pogrešanja ne pomeni veliko. Raje se odpravim na grob, prinesem svečko, za cvetje poskrbijo ostali.

No, danes smo v poznejših popoldanskih urah še obiskal grob od drugega dedka, ki je imel ravno tako lep aranžma, ki mu ga je letos izbrala moja mami. O tem kakšni problemi so to bili, raje kdaj drugič.

ikebana

ikebana 2

 

About miki miska

Sen navihan, razigran deklič. Zanimajo me mediji, digitalna fotografija, kolesarstvo. Smisel življenja najdem v razlišnih stvareh, ki vam jih bom skušala čimbolj zanimivo predstaviti. View all posts by miki miska

9 responses to “Dan prelepih spominov

  • vlatka

    Ekko, spet dokaz, kako sva si podobni. V tvojih letih sem tudi sama hodila na grob očeta proti mraku. Sedaj, ko je še moj brat zraven, pa hodim v normalnih urah, da še kaj postorim. In itak vedno nosim rožice in svečke, in jih hodim tudi zalivati.
    In danes mi prav ni pasala burja, ker je vse razmetala. Saj vedno razmeče in jaz hodim pospravljati za njo, a je bil danes dan, ko bi jim burja tudi lahko naklonila mir.

  • vlatka

    mikimiška,

    problemi z zemljo so bili in bodo, pa čeprav je to le grob.
    Imam izkušnje.

    Nič se ne sekiraj, vse kar se zgodi, se zgodi z namenom. Le da je ta namen težko razvozlati, če se vanj ne poglobiš ;(

  • vlatka

    mikimiška,

    spomin na živega človeka je enkraten, lahko, ali pa ne, je pa spomin na dan, ko ta človek umre, hudičevo težak.

    Vsaj zame so bili taki dnevi težki. Ne tiste dni, kasneje. Ko sem zavrtela film nazaj. V samem dogajanju sem imela občutek kot da sem na drugem planetu.

    In kadarkoli vidim kakšen pogreb, se mi svojci izredno smilijo. Ker vem kaj doživljajo.

  • miki miska

    Moj ati je umrl 19. avgusta 1992, takrat se sploh nisem zavedala, kaj to pomeni oz. nisem hotela vedeti, nisem hotela razumeti… Istega leta za dan mrtvih je počilo. Pri stvareh, ki so precej osebne, pridejo za menoj in jih težko pozabim.
    Kar se zemlje tiče, mi je vseeno. Nihče si je ne bo nesel v grob. Jaz bom našla pot, da sebi in svojim dam največ kar lahko in to cenim. In meni sorodniki na papirjih pomenijo veliko manj kot npr. kakšna soseda. I know what is important😉 .

  • grison

    Važen je lep spomin, ki ostane za njim😀 .

  • miki miska

    Seveda😉 .

  • vlatka

    mikimiška,

    veš kaj pravijo? Bolje dober sosed, kot sorodnik na koncu vasi.

  • miki miska

    ne, tega še nisem slišala.

  • vlatka

    No, zdaj pa veš. Več je vreden nekdo, ki ti lahko takoj pomaga, kot nekdo, na katerega moraš čakati 😉

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: