Primorska

Ko sva se odpravila z Bordonove domačije naju je pot zanesla v Ankaran. Namreč v Ankaranu sem približno pet let zapored dopustovala z zvezo prijateljev mladine v takratnem gradisovem domu. Vendar to ni bil dom, ampak je bilo to apartmajsko naselje s hišicami. Nazadnje sem bila tam v začetku avgusta 1998 leta, torej 10 let nazaj. A toliko sem že stara ?

Že zelo dolgo sem se želela vrniti tja, ker  sem se tam imela vedno izredno lepo in zanimalome je, kaj je danes tam. Namreč tistega leta 1998, so govorili, da bodo vse to podrli in naredili na novo. In meni radovednost niti v sanjah ni dala miru, zato sem morala vsaj še enkrat vrniti tja…

Ko sva prispela tja je bilo na začetku vse videti na novo, kakor da ni ostalo nič… Prva stvar, ki sem jo naredila, ko sem stopila iz avta, me je vonj naravnost odnesel proti plaži. Do plaže me je ločilo x-stopnic in vrata, ki so bila žal zaklenjena. Malo sem postala pred tistimi grdimi, zelenimi vrati, ki so me ločevale od tega, da bi ponovno po skoraj 10 letih stopila na to plažo… Bila sem malce jezna, a vendar ničesar ne morem spremenit. Tako sva z Lumpom ostala tam, za zaprtimi vrati in vonjala tisti vonj morja… Prekrasno, čisti užitek…

Nato sva se vrnila po stopnicah navzgor in se malo razgledala… Po dalšjem razmisleku in vrnitvi nazaj, sem ugotovila, da vse skupaj le ni tako zelo, zelo spremenjeno. Nove hiške, ki so sedaj nastale so na istih mestih kot so bile tedaj. Le da so tokrat ožje in višje ter imenujejo se drugače. Takrat so se imenovale Medvode ipd. , če se prav spomnem po ljubljanskih naseljih in tovarnah, saj če me spomin ne vara, se je ena imenovala Litostroj. Tam kjer je bila včasih jedilnica, je sedaj še vedno gradbišče. Vendar še vseeno je lepo, ampak takrat je bilo bolje.

Zakaj? Ker so bili takrat zraven še moji novi prijatelji, ki sem jih na koloniji spoznala, tovariši in spremljevalci, ki sem jih že vse poznala, saj je bila zadnja izmena v 90% vedno enaka, le manjše spremembe, ki so bile čisto ok🙂 . Edino kar je še ostalo popolnoma enako je mini graščina, v kateri sem enkrat spala in je še vedno tako simpatična. Ja, gradovi in antika so stvari, ki me zelo, zelo privlačijo. Saj sem mnenja, da je zgodovina zelo pomembna😉 .

Nato sva se vsedla v avto in odločila, da greva dalje… Cesta je bila prazna in ponujala nama je svojevrstno in prosto dogodivščino. Pred vsakim znakom posebej sva se odločala kam bova zavila. Nato sva se ustavila v Izoli. Kjer sva malce posedela na obali in čakala isti vonj, ki sva ga vonjala malce prej, vendar ga nisva dočakala… Zato sva naredila kar nekaj fotografij:

morje izola

morje

vedno se najde pot

pogled iz izole

Nato sva nadaljevala pot proti Piranu, natančneje proti Fiesi. Namreč to je edini del obale, ki ga še jaz nisem videla in moj najljubši Lump, je tam veliko dopustoval s svojo družino. Zato sva rekla, da greva tja. In še sonca se je tam dalo videti, ker ga prej ni bilo ravno veliko. Potrebovala in želela sva si ga oba…

Vendar ko sva že mislila, da sva ga našla in da se bova malo nadihala in naužila svežega, čistega in neponovljivega morskega zraka, se je v naju nekdo zaletel in tako je šlo vse tisto kar sva si želela pogobe. Vendar na srečo nihče ni bil poškodovan, le moj avtek je postal enooki Jack🙂 .

enookijack

Domov sva prišla tako, da sva s pomočjo ukradene vrvi privezala odbijač na pokrov motorja oz. tiste okvirne dele…

Ja, očitno bi morala ostati na Bordonovi domačiji, vendar če bi ostala tam, ne bi bila v Ankaranu, Izoli in morda bi se lahko na poti domov zgodilo še kaj hujšega… Življenje gre naprej in vse  se da spremenit…

Vendar vseeno sva videla lep sončni zahod na Primorskem. Žal mi je, da nisva obiskala Lumpovih sorodnikov. Vendar se imava še namen vrniti, saj sva rekla, da bi šla po tisti kolesarski poti od Trsta do ne vem več kot, ki jo je omenil Kamper… in seveda obiskat sorodnike, ki jih še nisem utegnila spoznati.

About miki miska

Sen navihan, razigran deklič. Zanimajo me mediji, digitalna fotografija, kolesarstvo. Smisel življenja najdem v razlišnih stvareh, ki vam jih bom skušala čimbolj zanimivo predstaviti. View all posts by miki miska

11 responses to “Primorska

  • majrim

    kaj pa veš…glavno je,da sta vidva ok…in drugič,ko vaju bo pot spet zanesla na obalao,se obvezno ustavita v Izoli na eni kavi oz. na refoškovem likerju:-)

  • kamper

    Ja madonca,super reportaža ampak tista slika z razbitim avtomobilom je pa čisto odveč,dobro,da sta vidva ostala cela in zdrava,res mi je žal,da se vama je to pripetilo.

  • majrim

    Je pač moralo biti tako, kot je bilo…važno da se vama ni ničesar zgodilo😀

  • solinar

    skupen računalnik pa pride tudi do tega…to zgoraj je bilo moje😉

  • miki miska

    Solinar, braz srbi se opazi kdo piše…
    Kamper, se popolnoma strinjam, da je slika z razbitim avtomobilom več kot preveč. Bi bilo bolje, če bi bil sončni zahod s Fiese ali Pirana🙂 , ampak kot pravim bolje da je bil takšen manjši karambolček kot pa morda na avtocesti z minimalno hitrostjo 100km/h. Avto je pa tako ali tako samo skupek pleha, ki se ga da popravit. Mi2 sva pa ok, kar je najbolj pomembno🙂 .
    V Izolo oz. slovensko primorje se pa gotovo vrneva, saj je morje, nekaj kar sva sedaj pogrešala dve leti in morava to za nazaj spravit😉 .

  • vlatka

    mikimiška,

    pravilno domnevaš. Morda, če bi ostala, bi se zgodilo kaj hujšega. Ali pa ne, kaj veš? Nekaj te je vleklo…

    Hvala Bogu, da ni bilo nobenemu nič. Pleh je najmanj, kar šteje.

    In ta nesreča vaju je obvarovala hujše nesreče. Hvala Bogu, spet rečem.

    Mi je pa žal, da se je to zgodilo. (Sem rekla, da počakajta še deset minut. Če bi šla deset minut kasneje, morda se to ne bi zgodilo. A kdo ve?)

    Veselilo me je vaju spoznati. In res sem vesela, da vama ni bilo nič.

    Seveda se še vidimo na morju. Pa tudi Maribor ni na drugem koncu sveta, a ne?

    Lepo mi bodita. In imejta se rada. To šteje.

    Lupčka obema.

  • majrim

    no draga moja,povej…kaj ti kar tle napišem??

  • miki miska

    lahko tukaj, lahko pa na mail: minniemouse1983@gmail.com . Se že vnaprej zahvaljujem

  • majrim

    je poslano že neki časa nazaj:))

  • Drmagnum

    Pozdrav obema. Sreča je vseeno na vajini strani. Upam, da to ne bo prevelik strošek. Vajino zdravje pa nima cene. Za to jaz zmeraj pravim, vse je z nekim razlogom. Važno je da sta živa in zdrava.
    Hvala vama za naše druženje.

  • miki miska

    drmagnum tako kot si rekel zdravje nima cene in vse je z nekim razlogom… Stroška ne bo, edino boniteta mi gre pri zavarovanju, ampak to je zelo majhen strošek, glede na to kaj vse bi lahko še bilo…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: