Daily Archives: 05/06/2009

Delodajalčevo razmišljanje

Pred skoraj letom dni sem zaključila s formalnim delom študija multimedije. No, formalno še ni končan, saj diploma še ni dokončana in zagovarjana, vendar sem se kljub temu lotila iskanja dela. Ker imam še vedno status študenta, mi je bilo vseeno ali bo delo preko študentske napotnice ali redno. Po resnici povedano, mi je preko študentske napotnice, bilo še ljubše, saj sem do marca dobivala očetovo pokojnino.

Vendar ni bilo sreče. Poslala sem nekaj prošenj, bila na nekaj razgovorih. Eden mi je ostal v zelo zanimivem spominu. Bila sem pri mladem, malem in zanimivem mariborskem podjetju, ki se ukvarja z izdelavo spletnih strani, grafičnim oblikovanje, animacijo in morda še s čim. Ta gospod, je naredil zanimivo selekcijo že preko pisemskih prošenj. Zahteval je namreč CV in motivacijsko pismo. Nato je na razgovor povabil ljudi, za katere je smatral, da so mu zanimivi.

Na samem razgovoru je postavil nekaj zelo zanimivih vprašanj, vendar sem dobila občutek, da si jih ni znal na prav način sprejeti. Postavljal je predvsem zelo psihološka vprašanja, sam pa mislim, da ni dober psiholog ali ni znal dovolj dobro poslušati, da bi pravilno sprejel moje odgovore. Res je tudi, da se moram jaz potruditi, da so moji odogovori čimbolj enostavni. Ampak, kako naj bodo? Saj življenje ni črno-belo, ampak ima vmes veliko različnih barvnih odtenkov.

Vprašanja so bila izredno zanimiva, ampak ne za odgovor DA ali NE. Pri njem sem pa dobila občutek, da se je zasidral na prvo besedo. In kar me je najbolj zmotilo pri tem, je bilo to, da ko sem mu omenila, da želim nekega dne nadaljevati študij, ga dopolnjevati, se izobraževati, sprejel tako, kakor da bom v njegovem podjetju nabirala samo izkušnje, znanje in nato ob dodatnih izobraževanjih odšla vstran. Kar me je še bolj šokiralo, je bilo to, da je vse, ki imajo papirnato večjo izobrazbo, dajal v nič. Kakor da znanja na teh izobraževanjih, niso nič vredna. Saj ne rečem, da nekdo, ki ima univerzitetno izobrazbo ali več, da je nekaj nad zemeljskega, ampak vseeno je moral delat, da je prišel do te izobrazbe.

Priznam, da sama ne poznam veliko ljudi z magisterijem, vendar tiste, ki jih moram reči, da so zelo zanimivi in razgledani ljudje. Z njimi se je zelo prijetno pogovarjat in vedno lahko izveš nekaj novega, zanimivega. Nekako sem še vedno mnenja, da si zaslužijo spoštovanje. Čeprav so morda samo bolj strokovno podkovani v eni, drugje jim pa razgledanost malo šepa.

Takšno razmišljanje, kot ga je imel ta delodajalec, se mi zdi zelo nazadnjaško in strahopetno. Namreč nekakoga, ki je izobražen in želi nadgrajevati svoje znanje ter ob tem uživa, bi ga moral sprejeti in se zelo truditi ga obdržati. Menim, da so takšni ljudje vredni ogromno.

Zase vem, da nisem zadostila njegovih želja, ker v tem trenutku imam res premalo izkušenj in znanja. Vendar mi je dal, veliko za razmišljat. Namreč takrat sem dobila nov zagon in potem dobila mesečno delo pri Canonu, kjer je bilo zelo fajn in zanimivo delat, vendar je bilo samo za en mesec.

Nato sem pa že izvedela, da bomo dobili enega malega lumpija in prepričana, da me noseče in brez kakršnihkoli izkušenj, ne bo nihče zposlil, nehala iskati delo. Prednost sem dala otroku, za kar mi ni niti malo žal, delo pa upam, da najdem hitro po njegovem dopolnjenem enem letu. Vmes diplomiram in če ne dobim zaposlitve, zaprosim za nadaljevanje izrednega študija 🙂 .