Daily Archives: 10/17/2009

Potep

Včeraj sta me moja dva poskusno peljala malo ven. Šli smo na obisk h Kitakom 🙂 . To so tisti, ki imajo fantka in punčko. In zaradi njih imam kar nekaj dodatnih stvari za obleči 😉 . Namreč kot je mami že v komentarjih zapisala, mi voziček in avto, še nista najbolj všeč.

In ker sta moja dva kar potepuha, bi me rada navadila na oba prevozna sredstva. No, saj sedaj pozimi, niti ni tako nujno. Potem spomladi, bi bilo pa fajn se kam odpeljat. Obiskat kakšne prijatelje izzven Maribora, mogoče celo malo na morje skočit… Ampak včeraj nam je delno uspelo 🙂 . Oblekla sta me na hitro v toplega pajaca, mi dala kapico na glavo in me položila v košaro. Do tod je bilo še vse precej vredu. Ko smo se začeli peljati, mi ni bilo več preveč všeč. In sem začel jokat, kar počnem zelo redko.

Zato mi je mami, ki je sedela odzadaj dala tolažilno dudico, kar mi je prijalo. To je ugotovila že, ko sta me z atijem peljala domov s porodnišnice, ko mi je dala prst za sesat*. In smo se v miru prepeljali na obisk. Potem mala sirena po stopnicah navzgor in ko smo prišli k njim.

Ja, kaj se čudite, če je to vse novo zame. Nič mi ni kaj preveč všeč. Nato je mami ugotovila, da imam mokro ritko in je tudi to razlog za moj jok. Lulam namreč konkretno 🙂 . In ko me je začela previjat, ji je na pomoč priskočila na pomoč moja velika prijateljica Tinkara. S čistilnim robčkom me je umila. Zato hvala Tinkara! Nato me je skozi hodila gledat in božat.

Kmalu zatem sta domov prišla še njena mamica in brat Miha. Takoj je mamici pokazala kje sem. In ko sem ležal se je nežno nagnila k meni, me pobožala, dala lubčka. Ja, očitno sem ji všeč 😉  😳 .

Nato mi je še njen brat Miha, ki navadno še zelo nerad deli igrače, posodil svoja nova Lego avtomobila. In me nežno in zadržano pobožal. Kot da mu je nerodno, se mi približat. Miha, ti kar pridi k meni, saj ne grizem. No, vsaj zaenkrat 😉 .

Nato sem blaženo zaspal. Vmes si je Tinkara sposodila mojo flaško in želela spiti moje mleko. Hm, ne vem, če mi je to ravno najbolj všeč. Se bova že še zmenila, ko odrastem 😉 . Ali pa bova skupaj jedla iz enega krožnika?

Ati je popravil računalnik kolikor je lahko, zato je bil čas, da gremo domov. In moja dva sta me spet nekaj oblačila, dala v neko grdo košaro, me še čez glavo pokrila,… Eh, nič nista pridna. In smo se peljali domov. Tokrat je za tolažbo, pomagala flaška. Po nekaj minutah vožnje, ko se je mami zdelo vredu, da mi jo umakne. Ja, očitno je želela ugotoviti, če mi je vožnja že kaj bolj všeč. In nisem več jokal 🙂 . Zato smo še poskusno naredili malo večji krog, preden smo prišli domov. Ko smo prišli domov, se tudi po stopnicah nisem jokal. Torej mogoče sta me prepričala, da potepi niso tako slabi. Bomo morali kmalu spet ponoviti, da se vidimo, če je res temu tako.

Nič, ker sem utrujen grem spat. Fajn se mejte 😉 .

*nismo še imeli dude 🙂