Monthly Archives: november 2009

Frajer na sprehodu

Tako sem se zbudil danes, ko sem prišel s kratkega sprehoda. Sprehodil sem se do našega najbližjega BabyCentra, kjer sem si kupil rokavičke. Saj veste, da se mrzli čas približuje in da me ne bo zeblo 😉 , sem si vzel takšne rokavičke za dojenčke. To so tiste, ki nimajo nastavkov za prstke 🙂 , so kot kakšna vrečka.

Veste pa včeraj sem dobil čisto svojega stolčka. In to ne takšnega, ki ga lahko kupiš kjerkoli v trgovini. Dobil sem čisto svojega in lesenega. Gor je narisan en lep slonček in lepo izpisano moje ime 😳 . No, da ne bom toliko govoril, tukaj je slikca, da se malo považim 😉 .

Aja, dobil sem ga od atijeve tete in strica iz Kopra. A ni fleten?


Poporodni pregled

Danes sem kočno prišla pri svoji ginekologinji na vrsto 🙂 , čeprav je po pravilih prvi poporodni pregled okrog 6. tedna. Pri meni to ni bilo mogoče, saj je bila na izobraževanju.

Tako sem bila naročena za danes med 9. in 10. uro. Ko sem čakala v čakalnici sem opazovala vse preostale nosečke in jim malce zavidala ta čas. In čas, ki pride takoj po porodu. Ko v rokah držiš novo bitjece, ki je tako ZELO tvoje, ki je tako ZELO lepo in še tako nedolžno 🙂 . Vmes prebirala svoje odpustno pismo s poroda ter se z nasmehom na obrazu spominjala prvih trenutkov z Maksom.

Ne vem, kaj je z menoj narobe, ampak jaz si želim še ene 😳 . Kmalu me je sestra poklicala k sebi, da me je stehtala, izmerila pritisk 🙂 . Tehnice sem bila kar vesela, saj mi je ostal le še 1kg viška. In zaradi tega se ne mislim niti malo sekirat 🙂 .

Najbolj smešen je bil naslednji pogovor:

MS: kakšen je bil porod?

MM: vredu

MS: kakšne težave?

MM: ne

MS: potrebujete kakšno kontracepcijo?

MM: ne 😳

temu je sledil smeh 😀 .

Nato sem še malo počakala v čakalnici in šla na tisti meni čudni, grdi stol. Ampak kar je treba, je treba. Z menoj vse ok, odvzet bris. Dobila sem še napotnico za laboratorij. Namreč v času nosečnosti in po porodu sem bila precej slabokrvna. Tukaj sem bila že malce nejevoljna, ker sem mislila, da delajo samo do 10.00. Tako namreč delajo v laboratoriju nasproti mariborskega sodišča, vendar je rekla, da lahko grem kar pri njih.

Jupi, torej si moj Lump, ne bo rabil jemati dodatnih ur dopusta, da bom jaz lahko šla dat par kapljic krvi. Namreč moja mami, ga ne zna previt in nahraniti 😦 .  Vmes sem dobila še opozorilo, da naj redno uporabljava kondome, saj tako hitra druga nosečnost ni dobra.

Pri tem sem se zlahka nasmehnila, da ni nobene panike. Se ne bomo igrali, saj trenutno NI pogojev za še enega lumpija. Naslednje leto, ko bo Maks korakal proti 1. rojstnemu dnevu, bom pospešeno iskala zaposlitev. V vmesnem času pa moram še diplomirat. Ker državna porodniška 190€ in ostanek Lumpove plače , trenutno zadostuje za naše potrebe, z dodatnim članom, bi bilo pa malce težje.

Vendar grem z optimizmom naprej. Naslednje leto služba (karkoli, tudi delo v proizvodnji) vsaj za eno leto, nato porodniška. Po porodniški bi se pa verjetno lotila samozaposlitve. K temu me moj Lump preprečuje že za naslednje leto, vendar si tega še pred drugim otrokom ne želim 🙂 . Potem s kakšno dobro idejo, s kakšnimi delovnimi izkušnjami in morebitnimi novimi poznanstvi ter dobrim načrtom, z največjim veseljem 🙂 .

Ah, sem tečna, ne 😉 . Nič grem se cartat k moji mali, lepi štručki 🙂 .


Hitra posvetovalnica

Torej včeraj sta me mami in ati peljala k teti zdravnici. Tam me je prijazna medicinska sestra ponovno zmerila in stehtala. Sedaj sem velik 57 cm in tehtam 4600g.

Pri tej teti zdravnici mi ni bilo preveč všeč. Sem jokal, ko me je ati slačil. Mami je takrat podpisovala nekaj o mojem izbranem zdravniku. In te prijazne tete prosila za druge kapljice namesto AD3. Namreč ati je od enega zelo prijaznega strica lekarnarja izvedel, da so D3 enako dobre kapljice, vendar manj mučijo dojenčke kot sem jaz. Namreč kakam samo enkrat na teden… Potem, ko sta me pa oblekla, sem spet postal dobrovoljček. Sem se smejal in pogovarjal, samo kaj, ko me je hitro začelo kolcat. Čaj, mi ni bil preveč všeč, je mamino mleko in tisti dodatek, ki ga dobim boljši. Čaj, le kdo bo to pil?!

Samo sedaj je mami pogruntala, da ga pijem samo, ko sem malo lačen in mi ga da takrat, preden mi da za jest. Namreč ta čajek bi naj bil dober za mojo prebavo. Sedaj, ko sem star že dva meseca, je ugotovila, da lahko pijem še en čajek. in sedaj samo čakam, kdaj mi bo tega podvalila 😉 . Najbrž takrat, ko bo šla v trgovino. No, saj sedaj je že bila nekajkrat in ga očitno ni našla. Upam, da bo še nekaj časa tako 😉 .


2 meseca

Z zamudo, ker je mami imela veliko veliko trojanskih konjev na računalniku, vas obveščam, da sem sedaj star že 2 meseca. Sedaj znam že marsikaj 🙂 . Znam se nasmehnit, znam kravice past, znam jezička pokazat. Tudi vem, da imam rokice. Zato sedaj zelo preiskušam svoje prstke.

Koliko sem zrasel in se zredil bom poročal med tednom. Namreč posvetovalnico imam jutri 😉 .

maksove_nogice_2_mesecamali_maks_nogica se vidi razlika? 😉


Pasem

mojpozer

kravice, ovčke, kozice 😉 . Meni je večino časa fajn 🙂 .

Edino kakam bolj poredko, zato me v obdobju nekakanja veliko napenja. Takrat jokam precej na glas, ker me zelo boli. tudi v vozičku. Edino na rokah je fajn 🙂 . sedaj je mami tudi ugotovila, da ni to da nisem rad v vozičku ali zunaj. Samo nekaj me mantra :9 . Upam, da bo to čimprej za menoj in bova lahko šla na daljše razdalje.

Če ne prej, spomladi, ko bo na Dravi veliko malih labodov, račk,… ko bo vse na novo cvetelo 🙂 .