Monthly Archives: november 2010

Shame

Tale pesem mi je všeč. Še posebej besedilo, ki pove tako zelo veliko. Bolj ko poslušam, bolj mi je všeč.

V moji okolici opažam, da je veliko nerazumevanja za drugačnost, spremembe. Pogovor in poskusiti nekoga razumeti, pomeni ogromno. Dajmo se pogovarjat (pa ne o vremenu 🙂 ).

Well there’s 3 versions of this story mine,
yours and then the truth
And we can put it down to circumstance,
…our childhood, then our youth
Out of some sentimental gain I wanted you to feel my pain
but it came back return to sender
I read your mind and tried to call,
my tears could fill the Albert Hall,
is this the sound of sweet surrender?

What a shame we never listened
I told you through the television
And all that went away was the price we paid
People spend a lifetime this way
Oh what a shame.

So I got busy throwing everybody underneath the bus
And with your poster 30 foot at the back of Toys R Us
I wrote a letter in my mind,
but the words were so unkind,
about a man I can’t remember
I don’t recall the reasons why,
I must have meant them at the time,
is this the sound of sweet surrender?

What a shame we never listened
I told you through the television

And all that went away was the price we paid
People spend a lifetime this way
And that’s how they stay
Oh! what a shame!

Words come easy, when they’re true.
Words come easy, when they’re true.

So I got busy throwing everybody underneath the bus
And with your poster 30 foot at the back of Toys R Us
Now we can put it down to circumstance,
our childhood then our youth.

What a shame we never listened,
I told you through the television
And all that went away was the price we paid
People spend a lifetime this way
And that’s how they stay
Oh! what a shame!

People spend a lifetime this way
Oh! what a shame!
Such a shame, what a shame


“domače” branja

Po dolgem času sem si zaželela malce drugačnega branja. Da ne bom brala samo knjig o usabilityju, seo,… in ker imava doma goro knjig o fotografiji… v glavnem je vsebina hdr in potem post-produkcija…

in ker sem si vse življenje želela delat z otroci, vseh starosti, navihanosti, vragolijami,… in ker rada slikam… sem si predkratkim naročila še knjige o fotografiranju otrok, ki jih sedaj z veseljem prebiram… da dobivam nove ideje…

z veseljem pa tudi ugotavljam, da veliko stvari že vem in se moram samo še spravit v akcijo in začet delat. no, saj imam doma tudi enega takega malega lepega vrageca, ki je že sprijaznjen z vso foto kramo, ki jo imata njegova stara dva…

edini problem je ta, da bi tudi on rad slikal… pa saj mu tudi pokaževa kaj in kako, tako da… me prav zanima kaj bo čez par let :)…  možno je, da se bo rad slikal, da bo rad slikal druge, ali pa da bo uničeval našo drago opremo…

ampak ker sem optimist bom rekla, da zadnjega ne bo 😉


Jutra

Nisem jutranja oseba. Rada sem in še vedno spim dolgo in zvečer dolgo gor. No, slednje – dolgo bedenje, je samo še želja, saj me ob aktivnem Maksu, zvečer kar hitro zmanjka. A na srečo je naš mali pišek mišek ;), tudi bolj jutranji zaspanček in ga vedno budimo, razen ob vikendih, ko se vsi skupaj zbudimo okrog 8.30.

Ta del skupnega prebujanja mi je nekaj najelpšega. Ko sva bila sama, so bila jutra vsekakor drugačna 😳 . Z drugačnim zbujanjem in dlje časa nama je uspelo ostati v postelji. Z malim radovednežem nam to na žalost ne uspe. Ok, mislim, da smo vseeno še dobri, saj nam večkrat uspe ostati vsaj pol ure v postelji, se cartat, lubčkat, pogovarjat… Magic 😉 .

Najbolj prijetno je, ko se mali lump prebudi, se vsede na posteljo, nasloni name in nama vsakemu posebej vrže poljubčka. Nato mi sleče majco in se priklopi. Vse to naredi še napol buden in napol zaspan. To je tako posebno, tako fajn… upam, da bo trajalo še nekaj časa.

Potem pa navadno zagleda sesalec, delfinčke na stropu,… ali se spomni na fen v kopalnici in je že akcija. Danes zjutraj je naš priden fant, posušil atiju lase s fenom, potem še malo meni… sebi segrel nogice ipd.

Fajn nam je 🙂 in imamo se radi 😉 .