Category Archives: filozofiranje

jaz?

Kdo sem jaz? Kaj si želim? Kaj želim počet? Na kakšen način želim to počet? To so glavna vprašanja zadnjih nekaj mesecev. Da želim imeti svoje podjetje, je jasno že nekaj let. Da je ta pot težka, naporna,… si predstavljam. Žal mi je samo, da se nisem tega lotila že prej, pred parimi leti.

Vendar gledati nazaj je nesmiselno. Moram vzeti stvari v svoje roke in delat tisto kar si želim že, hm vsaj 10 let, če ne več. Mediji so me vedno privlačili. Televizija, radio, filmi, fotografija,… Vse to, vendar se nikoli nisem videla v ospredju oz. v prvi vrsti. Nekje v ozadju, kjer se dogajajo prave stvari, kjer je tehnika, kjer se pripravlja vsebina, načrtuje in potem vse to da v izvedbo 🙂 . To je tista magija 🙂 .

Odkar obstaja splet, sem si vedno, vedno želela delat vsebine za na splet. Vse od začetka do konca. No, edino kar me nikoli ni privlačilo in me najverjetneje nikoli ne bo, je biti pred kamero. V času študija sem to izkusila, moram reči, da ni tako zelo slabo, ampak ni pa zame. Naredila sem tri prispevke, ki so bili vsebinsko takrat zame vredu narejeni, vendar sem vztrajno gledala, da se me v kadru vizualno ne opazi 🙂 .

Odkar vem, da obstaja internet, me zanima čisto vse kar je z njim povezano. Zanima me oblika, koda in seveda vsebina, skratka vse. Dosedaj odkar delam spletne strani, sem se naučila, da kodiranje ni zame oz. to sem že vedela v srednji šoli 🙂 (SERŠ, maribor). Namreč meni je popolnoma jasno, kako deluje nek program, kaj potrebuje od zank, polj itd. Ampak to spravit v pravilni vrstni red! to je zame muka in iskat tiste napake, kriza… ne hvala! Na srečo je planet Zemlja dovolj velik, da premore toliko različnih ljudi, ki imajo različne želje, navade, cilje, da med njimi obstajajo programerji 🙂 . To so po moje namreč ljudje z veliko mero potrpežljivosti ;), ki je jaz nimam. Čeprav če je potrebno, se bom vsedla in naredila tudi to. Oblikovanje… hmm, to diši zelo, zelo lepo. Spletno oblikovanje še toliko bolje dokler ne začneš razmišljat o tem, kako boš stran spravi v življenje s CSS, JavaScriptom, Flashem 🙂 in pričel bitke z različnimi brskalniki. To je pa posebna bitka, ki ima svoje čare in je fajna 🙂 . Vsebina… hmm tudi to diši zelo lepo. Vsak dan se naučiš in spoznaš nekaj novega, raziskuješ,…

Jaz bi rada počela vse natančno, držala se rokov in da bi stvari izgledale tako kot morajo. Zraven tega bi še doma skuhala kosilo, pripravila večerjo, brala pravljico Maksu, ga dala spat, pogledala še kakšno serijo in zraven še prebrala kakšno knjigo zase (strokovno, kakšno čisto bla bla knjigo za sprostitev,…). Ko bi obstajal kakšen zamik časa… Če nimate ideje kaj bi počeli, dajte razmislit, kako dnevu podaljšat čas? 😉  A je kdo, ki mu vsaj polovica od tega uspe? Prosim za recept 🙂 .

 


o mamah in babicah

Biti nekomu mama je zame privilegij. To je nekaj kar ni dano vsakomur. Poznam nekaj parov, ki so si dolga leta prizadevali, da bi imeli otroka in jim ni uspelo. Zato cenim vsak trenutek, ki ga lahko preživim z otrokom. Kadar me potrebuje, sem tukaj.

Moji mami to ni preveč všeč. Pravi, da je razvajen, da je mamin sinček in ne vem kaj vse. Res sem, ko je bil majhen zahtevala, da se ga pravilno dviguje, nosi itd. Predvsem to ji je bilo napoti in naporno. No, obema babicama. Sama Maksa nisem postavljala na nogice, kadar je imel priložnost in možnost, se je sam. Vsega kar sedaj zna se je z malo moje pomoči naučil sam.

V tem vmesnem času, preden se je naučil hodit, sem poslušala, kako sem lena mama, da ga ne sprehajam,… da s tem ni nič narobe, saj sem jaz tebe tudi… AAAAA! Tukaj se mi je sprožil alarm, ker moja draga mama, ti mene nisi nikoli vzgajala. Ti ne veš kaj pomeni imeti otroka in ga vzgajati. Mene sta vzgajala ati in babi. Ti si pa skrbela zase. Zato da si lepo oblečena, da imaš čiste čevlje, vsak mesec novo frizuro,… To si vedno znala in za te zadeve tudi pri meni poskrbela, ampak jaz sem imela drugačne želje od tebe 🙂 .

No, priznati moram, znala si me skregat za vsako slabo in lepo oceno, oblečeno trenerko, branje knjig, poslušanje drugačne glasbe, pokazat, da so moje prijateljice boljše od mene. Da o tem, da niti ne znaš poslušat raje ne bi,…

Ampak jaz ti to sedaj oprostim, saj vem, da si samo ena izmed kokoši v kokošnjaku. Želim si samo, da boš nekje v sebi našla dovolj volje, da se spremeniš in ugotoviš, da imaš krasnega vnuka.

Menim, da od babic ne pričakujem čisto nič posebnega. Ne želim, da ga silijo v gledanje risank, govorjenje, stvari, ki jih trenutno še ne zmore ali ne želi. Sladkarije v zmernih količinah, zaradi zobkov, ker nima dobre kvalitete zob. Želim, da prisluhnejo njegovim željam, ker zna zelo lepo izrazit kaj si želi, samo prisluhnit mu je potrebno 🙂 .


“domače” branja

Po dolgem času sem si zaželela malce drugačnega branja. Da ne bom brala samo knjig o usabilityju, seo,… in ker imava doma goro knjig o fotografiji… v glavnem je vsebina hdr in potem post-produkcija…

in ker sem si vse življenje želela delat z otroci, vseh starosti, navihanosti, vragolijami,… in ker rada slikam… sem si predkratkim naročila še knjige o fotografiranju otrok, ki jih sedaj z veseljem prebiram… da dobivam nove ideje…

z veseljem pa tudi ugotavljam, da veliko stvari že vem in se moram samo še spravit v akcijo in začet delat. no, saj imam doma tudi enega takega malega lepega vrageca, ki je že sprijaznjen z vso foto kramo, ki jo imata njegova stara dva…

edini problem je ta, da bi tudi on rad slikal… pa saj mu tudi pokaževa kaj in kako, tako da… me prav zanima kaj bo čez par let :)…  možno je, da se bo rad slikal, da bo rad slikal druge, ali pa da bo uničeval našo drago opremo…

ampak ker sem optimist bom rekla, da zadnjega ne bo 😉


Nekaj resnic

Ne glede nato, kako ti povem, da me nekaj moti, je zamera na koncu.

Moj otrok ne glede na količino hrane čez dan, se še vedno zbudi enkrat na noč.

Ne maram alkohola pri odraslih, ko pa nekdo da vino dojenčku, ostanem brez besed.

Če te ne vprašam za mnenje ali nasvet, to pomeni, da ga ne potrebujem oz. ne želim.

Obožujem filme z vsebino.

Pločnik ni parkirišče za avtomobile.

Ne maram bančnih kartic.


Dojenje

je zame ena izmed najlepših, naintimnejših in zelo lepih vezi v starševstu. In super je, če nam uspe 😉 . Pri nama je bilo na začetku zelo fajn. Dojila sva se na 2,3h, dolgo 1h. Vendar meni to ni bilo nikoli odveč, saj sem videla, da je mali zaspal 🙂 . Nato se malo predramil in spet jedel, tako kot so nam to predstavili v šoli za starše in sva uživala 🙂 . Vse dokler ni prišla sobota 19.9. , ko nama je patronažna prinesla tehnnico in smo ugotovili, da ni šel 0g gor.

Namreč zaradi negotove patronažne, ki ni zaupala svojim instiktom, smo ga tehtali čisto vsak dan odkar sva prišla domov. In ker jo je imela čez vikend doma, nam jo je posodila. In ker je bil Maks res pravi drobižek, čeprav je bil rojen le 6 dni pred rokom, naju je zajela panika. In sva poklicala patronažno, ki ga je zamenjala z drugim otrokom in nama svetovala, da mu naj dava dodatek. Kljub temu, da je moj fantek dobil v dveh dneh pridobil toliko teže kot bi jo moral v celem tednu. In glede nato da smo se na videz poznali in je medicinsko osebje, ki ima veliko znanja in predvsem izkušenj, sva ji verjela in mu dala celoten dodatek. Mali pa je bil star šele 6 dni.

Ker mi ni odgovarjalo, da bi moj fantek pristal na dodatku, sem hitela iskat informacije drugje 🙂 . Najprej sem iskala e-naslov zdravnice, ki nam je predavala v šoli za starše. Našla sem jo na naslednje seznamu Asist. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specijalistka pedijatrije, IBCLC in ji poslala email kjer mi je svetovala, da jo naj pokličem naslednji dan, ko je v službi, da se pogovoriva. Po telefonskem nasvetu mi je svetovala, da naj ukinem dodatek in se samo dojiva. To sem tudi naredila, vendar je bil tretji dan naš mali fantek prav nervozen… in naslednji dan je prišla patronažna s tehnico, kjer sva ugotovili, da je šel v treh dneh gor samo 30g -> premalo.

Zato sem spet šla iskat informacije dalje in prišla naslednjo stran, kjer sem dobila nasvet, da mu naj počasi odvzemam dodatek, ne takoj. In to smo tudi počeli. Prejšnji mesec smo prišli tako daleč, da smo dali samo en dodatek v mali vrednosti čez praznike je prišel skoraj dan, ko ga ne bi dobil. Vendar sem malo skeptična, da bi ga pustila brez, saj so mi bile plenice sumljivo manj mokre in si nisem upala. Tehtamo ga sedaj samo v posvetovalnici, saj patronažne na srečo ni več. Zakaj? Ker mi je enostavno vlila preveč strahov glede tega. Vsakič razmišljam, če je dovolj pojedel ali mu kaj manjka. Ko vidim v plenicah rumen madež najprej pomislim, da nima dovolj tekočine in ne pridobiva dovolj. To, da mu primanjkuje tekočine mi je popolnoma jasno, saj ko kaka, je blato precej trdo, sploh tisto prvo. Čaja ali vode pa naš mali fant ne vzame, če ni lačen in tako sem sedaj malo grda mami, ki ko vidi, da je lačen mu najprej ponudim čaj ali vodo 😉 .

Skratka, dojenje mi je super fajn, ne nameravam še odnehat, žal mi je samo to, da smo mu takrat ponudili dodatek, ko ga še ni potreboval 😦 . To je žal šola in izkušnja, ki je odprej nisem mogla imeti. Pri naslednjem otroku bom ravnala drugače. Jezna sem nase, ker nisem poslušala naju, ampak eno tretjo osebo. Čeprav opravlja to delo že lep čas, si ne zaupa, je nezaupljiva sama vase. Žal sem jaz takšna oseba, ki vse kar drugi povedo vzamem v obzir. V tem primeru celo preveč in popolnoma nepotrebno. Imam lepega, zdravega in razigranega fantka, ki ga znam poslušat in noro rada, to je pa tudi tisto kar največ šteje.


Poporodni pregled

Danes sem kočno prišla pri svoji ginekologinji na vrsto 🙂 , čeprav je po pravilih prvi poporodni pregled okrog 6. tedna. Pri meni to ni bilo mogoče, saj je bila na izobraževanju.

Tako sem bila naročena za danes med 9. in 10. uro. Ko sem čakala v čakalnici sem opazovala vse preostale nosečke in jim malce zavidala ta čas. In čas, ki pride takoj po porodu. Ko v rokah držiš novo bitjece, ki je tako ZELO tvoje, ki je tako ZELO lepo in še tako nedolžno 🙂 . Vmes prebirala svoje odpustno pismo s poroda ter se z nasmehom na obrazu spominjala prvih trenutkov z Maksom.

Ne vem, kaj je z menoj narobe, ampak jaz si želim še ene 😳 . Kmalu me je sestra poklicala k sebi, da me je stehtala, izmerila pritisk 🙂 . Tehnice sem bila kar vesela, saj mi je ostal le še 1kg viška. In zaradi tega se ne mislim niti malo sekirat 🙂 .

Najbolj smešen je bil naslednji pogovor:

MS: kakšen je bil porod?

MM: vredu

MS: kakšne težave?

MM: ne

MS: potrebujete kakšno kontracepcijo?

MM: ne 😳

temu je sledil smeh 😀 .

Nato sem še malo počakala v čakalnici in šla na tisti meni čudni, grdi stol. Ampak kar je treba, je treba. Z menoj vse ok, odvzet bris. Dobila sem še napotnico za laboratorij. Namreč v času nosečnosti in po porodu sem bila precej slabokrvna. Tukaj sem bila že malce nejevoljna, ker sem mislila, da delajo samo do 10.00. Tako namreč delajo v laboratoriju nasproti mariborskega sodišča, vendar je rekla, da lahko grem kar pri njih.

Jupi, torej si moj Lump, ne bo rabil jemati dodatnih ur dopusta, da bom jaz lahko šla dat par kapljic krvi. Namreč moja mami, ga ne zna previt in nahraniti 😦 .  Vmes sem dobila še opozorilo, da naj redno uporabljava kondome, saj tako hitra druga nosečnost ni dobra.

Pri tem sem se zlahka nasmehnila, da ni nobene panike. Se ne bomo igrali, saj trenutno NI pogojev za še enega lumpija. Naslednje leto, ko bo Maks korakal proti 1. rojstnemu dnevu, bom pospešeno iskala zaposlitev. V vmesnem času pa moram še diplomirat. Ker državna porodniška 190€ in ostanek Lumpove plače , trenutno zadostuje za naše potrebe, z dodatnim članom, bi bilo pa malce težje.

Vendar grem z optimizmom naprej. Naslednje leto služba (karkoli, tudi delo v proizvodnji) vsaj za eno leto, nato porodniška. Po porodniški bi se pa verjetno lotila samozaposlitve. K temu me moj Lump preprečuje že za naslednje leto, vendar si tega še pred drugim otrokom ne želim 🙂 . Potem s kakšno dobro idejo, s kakšnimi delovnimi izkušnjami in morebitnimi novimi poznanstvi ter dobrim načrtom, z največjim veseljem 🙂 .

Ah, sem tečna, ne 😉 . Nič grem se cartat k moji mali, lepi štručki 🙂 .


Pranje in likanje

Do sedaj sva z Lumpom odkar sva skupaj (4leta plus nekaj malega zraven) likala stvari mogoče samo enkrat. Ne vprašajte naju kje imava likalnik ali destilirano vodo 🙂 . Likalno desko vidiva velikokrat, saj zraven nje vedno pospravljala stojalo za perilo skozi celo leto. Namreč na stojalu sušiva nogavice in spodnje perilo konstantno. Šparava na klupicah 😉 .

Sedaj se bo pa s prihodom enega malega Lumpija malce spremenilo. Namreč odsvetuje se uporaba mehčalcev, kar pomeni malce tršo perilo… kar pa ni niti malo prijetno. Zato bova stvari morala začeti likati, vsaj na začetku in dokler se nama bo dalo. Torej dosedaj sva oprala oblekice za našo bebico v naslednjih rundah:

  • modra, zelena in turkizna oblačila,
  • bela, bež, svetlo rjava oblačila,
  • rumena, oranžna barva oblačila,
  • otroška posteljina.

Naslednje stvari še čakajo na pranje:

  • plenice Štorklja,
  • nekaj dekic in koc,

Namreč kar nekaj stvari so nama eni dobri ljudje posodili in jim želim vrniti stvari takšne kot so, nezbarvane. Našim ta novim, pa tudi ohraniti tale lep izgled.

Torej ves čas, ki sva ga v dosedanjih 5 letih privarčevala, ga bova porabila sedaj oz. v prihodnosti 🙂 . No, pa saj tisto kar se mora ni težko, ne?


Jane Slalom Pro H19

No, končno ga imamo. Bitka za voziček Jane Slalom je neusmiljena. Pardon, rabljenega. Namreč moraš imeti hudičevo srečo, da ga dobiš za dobro ceno in da ti ga ne prodajo tik pre nosom. Ok, priznam lahko bi ga imeli že prej, ampak enega nisem želela vzeti, saj ga nameravamo obdržati še za drugega otroke, če bo 🙂 . Namreč tisti je imel poškodovan športni del, ampak ta je tako ali tako največ v uporabi in zato sem tistega odklonila.

Nato so mi dva prodali pred nosom in je potem se je moj lov nadaljeval. Nakar sem našla enega lepega, malo rabljenega in cenovno ugodnega, ampak se nismo mogli dogovoriti za prevzem. Najprej so čakali na nov voziček, jaz sem čez vikende delala, nato so oni odšli na morje za 14 dni. Nakar sem jih teden dni skušala dobiti na telefon, žal neuspešno. In se na koncu odločila, da pokličem druge ponudnike, ki so se pojavili 🙂 .

Ti so v tem času še malce znižali ceno (-50€), kar moram priznati, da mi je bilo ZELO všeč in še barva vozička mi je bila VELIKO bolj všeč kot pri prejšnjem 🙂 . Tako smo se v soboto zapeljali v belo Ljubljano ponj

jane_slalom_pro_h19zraven osnovne opreme smo dobili še zimsko vrečo, ki je resnično topla in mehka ter dežnik oz. senčnik za sonce 🙂 . Razlika v ceni med zadnjima dvema je bila 100€, vendar glede na dodatke bom rekla, da upravičeno 🙂 . Na poti domov sem videla še eno presenečenje, ki se je skrivalo v torbi. V torbi je še bila podloga za previjanje, tega nisem pričakovala in sem vesela, da je. Vsaj za prvih nekaj mesecev, ker nama je ni potrebno kupiti 🙂 , saj ne da bi bil to problem, ampak je fajn, če ni potrebno.

Sedaj sva športni del vozička in lupinico pospravila, košara in podvozje pa še morava, saj je vse lepo ohranjeno in se mi zdi škoda, da bi se gor nabiral prah 🙂 .

Sedaj morava kupiti še samo malenkosti, ampak te bodo počakale 🙂 , ker se nam nikamor ne mudi in imamo še kar nekaj časa.


Prvi nakupi

Včerajšnji praznik sva oz. smo izkoristili za potep čez mejo in nakup prvih večjih zadev za našega tamalega lumpa 🙂 . Že pred mesecem dni smo skočili v toysa, saj so imeli takrat v akciji eno luškano posteljico za 150€ oz. nekaj takega 🙂 . Vendar ko smo prišli gor, smo bili že prepozni, niso jih imeli nič več. Zato je veliki Lump, ki je veliko bolj vešč v nemščini, povprašal kdaj jih spet dobijo. In rekli so, da jih dobijo nekje junija. In takrat smo vzeli samo eno majčkeno darilo za Tinkaro, ki je naslednji dan praznovala svoj prvi rojstni dan 🙂 in za na posteljico leteče medvedke za našega tamalega lumpija 🙂 .

Pred včerajšnjim odhodom je Lump poklical gor in so mu povedali, da tiste, ki je bila maja v akciji, nimajo in da jo dobijo sredi julija. Ok, saj bi lahko še morda počakali 14 dni, vendar mi ni do tega, da se vozim v Avstrijo v času dopustov, saj je potem gužva za nazaj, nikoli ne vem, kako se bo moje počutje spremenilo (seveda razmišljam pozitivno, ampak nikoli ne veš) in smo se odločili za ta drugo.

En dan prej sva se še sprehodila po naši trgovini pikapolnici in malo pregledala cene, da jih znava približno primerjat z zgornjimi. Če sem že tam in če najdem kaj lepega, zanimivega in za dodatek še kaj cenejšega, potem tudi vzamem 🙂 . Predvsem naju je zanimala posteljina in drugi morda malo večji pripomočki 🙂 .

Na koncu smo kupili posteljico, ki jo mora Lump še sestaviti, kar jo bo v krajšem času, saj ga zanima, če je vse v škatli. Sam dela na servisu in organizira montaže ter ve, kako se kje kaj pozabi 🙂 . Tako jo bova sestavila, dala gor še zavit jogi in ga potem avgusta do konca pripravila za našega Lumpija. V primeru, da ne dobimo obiska za par dni, sicer bomo to naredili malo prej 😀 . Zraven postelje smo dobili en komplet posteljine že zraven in ker je najin cilj, da otrok spi v svoji postelji, dokupila še dve posteljini zraven 🙂 .

posteljina_maks_medek_vlakec

posteljina_maks

Nato sva našla še eno tako lepo, nežno dekico,

dekica_za_maksa

ki se ji nisem znala upreti, saj je bila tako prijetno mehka. Me je Lump zabaval, da ne ve za koga bo na koncu tale dekica. Za naju ali tamalega 😉 .

Temu kompletku:

kompletek_za_maksa

se tudi nisem mogla upreti 🙂 . Namreč je tako lep in mehek 🙂 . Upam samo, da mu ne bo premajhen, čeprav je št. 50. Manjše številke skoraj ne upam kupovat 😳 .

Zraven sva kupila še tudi nekaj bodijev, saj teh ni nikoli premalo. Bodije sva vzela v C&A, saj so nama bili cenovno ugodni in všečni. Zelo všeč mi je bil tale:

body_st_62_maks

in tale:

maks_bodi_gozdne_pravljice

Ah, mali komaj čakava, da se nama pridružiš 🙂 .

Tako sedaj imao posteljico, nekaj stvari za obleči, tako da nag ne boš 🙂 . Jutri, če bo vse vredu, dobiš še prevozno sredstvo za naslednji dve leti 🙂 .


Dober film

Po dolgem času sem včeraj spet na naši televiziji gledala en dober film. Namreč že nekaj časa razmišljam, zakaj sploh plačujem naročnino. Ponavljajo se sami stari, glupi, znucani filmi. Večina brez zgodba in resnično nič uporabnega. Ja, vem, da bi bil moj čas veliko pametneje uporabljen, če bi prebrala kakšno knjigo ali počela kaj drugega bolj pametneta, ampak zvečer okrog 21te ali 22te, mi najbolj paše dat vse štiri od sebe in uživat v kakšnem filmu/dokumentarcu (ok, ti so prej okrog20ih na National Geographic, National Planet in Animal planet (moj favorit 🙂 )) ali zanimivi seriji.

Pop TV in kanal A že kakšna dva meseca ponavljata stare serije, ki smo jih v tem obdobjih videli, nekatere so sicer še vedno zanimive, a večina že znucanih (ala Dr.House, Prison Break, Shark, ne vem mogoče še kaj).  In tako vedno pristanem na hrvaškem programu, kjer vrtijo stare filme iz 80ih ali še starejše. Kar me niti malo ne moti, saj imajo te VEDNO zanimivo zgodbo. In filmi z zgodbo me pritegnejo. Ok, priznam pa tudi, da znam uživat v kakšnih risankah, ravno tako 🙂 . Pač sem en velik otrok, ki nikoli ne želi odrasti 🙂 .

In s tem tednom je Pop tv uvedel nočni filmski maraton. Dosedaj nisem utegnila pogledat nobenega – vse do včeraj, ko me je pritegnil film z naslovom Navadni ljudje.

film je letnika 1980, ampak resnično vreden ogleda. Po mojem mnenju bi si ga moral ogledati resnično vsak starš. Če le imate nekaj časa na voljo, si ga oglejte do konca, ne bo Vam žal.