Category Archives: izleti

Ne da mi miru

kolaz_vis

Sanjam ga vsaj enkrat tedensko, vendar letos tja ne bomo šli :S . Bomo morali počakat do drugega leta 🙂 . Letos bomo samo mogoče šli  za prvomajske praznike kam 🙂 .

Sicer v kolikor razmišljate, če bi šli kam na dopust in kolebate med Visom in še čem, se odločite za Vis. Namreč otok je lep, plaže lepe in predvsem je mir, tako da si resnično napolniš baterije in uživaš. In ko ste tam, ne pozabite obiskat Plave špilje 🙂 . Midva, ko se bova vračala na Vis bova šla si še ogledat Zeleno špiljo, ker sva jo letos namerno izpustila 🙂 .


Portorož

portorož

portorož

portorož

portorož

portorož

portorož

portorož

portorož

V petek sem se kljub dežju sprehodila po Portoroški plaži. Kopalke in brisača, so žal ostale v avtu 😦 .


Zima?Pomlad?

Danes smo se po zelo dolgem času spet malo sprehodili po naših bližnjih hribčkih…

Z Lumpom in njegovo družino ter prijatelji smo se odpravili na Žavcarjev vrh… Vreme je bilo krasno… lepo sončno… Med potjo sem videla tako sneg, led, kakor tudi sonček…

Zato sem sedaj še bolj zmedena v katerem letnem času smo. Ok, če pogledam na kolendar sem prepričana, da je zima… Hm, … kaj pa če imamo nov letni čas? Mogoče, zimlad? Namreč jutranje temperature so ponovno zimske, dopoldanske in popoldanske, vse tja do 16.00, mi bolj predstavljajo pomlad kot zimo…

Ah, živim v čudnih časih 😉 …

sonce in gozd


koča na žavcerjevem vrhu

mlade male smrekice

ledene svece

zanimiva stora

ledeni potok in veje

razglednamaribor


Lep piknik

Rada imam piknike, zlasti tiste, ki imajo zraven tudi športni dodatek. To pomeni, da se gre pred ali po pikniku na kakšen pohod, kakšna igra z žogo.

Takšni pikniki se vedno in večinoma odvijajo na hribčku nad Kamnico, na Urbanu. Takšen je bil tudi včeraj. Najprej smo se dobro najedli, nekateri celo preveč. Nato se je bil dvoboj v dveh taborih. Boj se je bil, zaradi tega, ker eni so želeli na pohod okoli jošta, drugi smo hoteli it odbojko, košarko ali nogomet 🙂 . Boj se je razpletel, tako da jih je večina šla okoli jošta, manjšina pa je ostala na igrišču ter pazila tega prekrasnega mladička 😛 :

zlati prinašalec

Obožujem pse. Zlasti tiste, ki imajo lepo dolgo dlako. Med favoriti pa je vsekakor zlati prinašalec. Zato mi je včeraj, eden izmed povabljencev na piknik, polepšal ves pretekli teden. Veliko sva se cartala, tekati ni hotel, je takšen malo bolj leni kuža. Vmes je nastalo malo morje fotografij. Ena izmed preostalih na igrišču me je vprašala, če želim imeti cel album slik tega prekrasnega kužka. In ker imamo digitalca, si jih ne bom dala razvit, za pogledat jih pa lahko imam kolikor želim 🙂 . Prostor na disku mi to omogoča 🙂 .

Še nekaj slikic:

deska in simbo

zlati prinašalec cartljivec1

zlati prinašalec cartljivec2


Nov planinec

Danes se nas je 5 lumpov odpravilo na lep nedeljski izlet, ki sicer ni krenil po načrtih. Vendar stvari, ki pridejo same do sebe in so spontane so lepše in boljše.

Člani odprave so mikimiska, Lump, Lumpov brat, sestrična z možem in najboljši, najprijaznejši fantek Miha.

Šli smo na krajši pohod do Črnega jezera. Saj najmljaši član odprave še ni bil “testiran” za pohode, smo izbrali to krajšo,  zanimivo pot. Z avtom smo se zapeljali do Osankarice, kjer smo pustili avtomobile in se odpravili do Črnega jezera, ki je bilo danes naravnost čudovito 🙂 . Vmes smo skakali s korenin, kramljali, oponašali vlakeca, slikali, opazovali mravljice, …

skoci

Ob Črnem jezeru smo malo posedeli, opazovali kačje pastirje, zalili rožice in skratka uživali.

crno jezero

 

 

Ob povratku do avtomobilov, smo ugotovili, da ima Miha še vedno dovolj energije za lumparije, zato smo se odločili, da pojdemo še do prizorišča poslednjega boja Pohorskega bataljona.

 

osankarica

 

Po dolgi in naporni poti za našega najmlajšega člana (2,5 let) , ki je pot opravi več ko odlično smo mu na koncu skušali pripraviti lepo presenečenje ( v obliki vode in velike količine kamnov), vendar ga je po prehojenih km premagala utrujenost in je zasluženo zaspal 🙂 .

spimo

In tako je Slovenija dobila novega planinca 🙂 .

nov planinec


Lovrenška jezera in Rogla

V sredo so me vrgli iz postelje ob dokaj normalni uri in me pripravili do tega, da z njimi pojdem na izlet. Kam? Nisem točno vedela, vendar ne glede na to, da so me enkrat že skoraj konkretno nasrali sem jim tokrat ponovno verjela 😉 . Ja osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat 😉 .

In tako so me najprej spravili k maši v vas ali mesto Puščava, za katero ne vem točne poti, saj sem še napol spala 🙂 . Maša je bila ravno prav dolga (beri: kratka) in nato smo se napotili dalje. Napovedali so Lovrenška jezera, Roglo in Pesek. To se sliši zanimivo, vendar nimam pojma kakšna bo pot. Vendar gremo, ker že dolgo nismo bili nikjer.  Če bodo jutri bolele noge pa naj…

gremo

Pot je bila do nas prijazna, ne preveč strma in ne preveč položna. Še vreme je bilo krasno. Sonce je sijalo tako lepo in močno, da sva z Lumpom prišla domov rdeča. Po poti sem reševala tudi nekatere majhne spore z Lumpovo družino in premišljala o tem, po kateri poti naj nadaljujem svoje življenje in delo. Kar je bilo zelo prijetno. Sprehajati se, v daljavi slišati petje ptic, srečati neznane ljudi, z njimi spregovoriti kakšno besedo ali dve,…

Pohod smo začeli pri neki žagi, točnega imena se ne spomnem, če kdo ve, ga naj zapiše. In potem prišli do Lovrenških jezer. Pot je primerna tudi za manjše otroke, saj smo jih na poti srečali kar precej, ki so veselo marširali proti vrhu. Tudi pomagali smo jim z nekaj vzpodbudnimi besedami 😉 .Ko smo prišli do jezer, je bila velika gužva, kot okrog 14.00 v Melju. Ljudi je bilo toliko kot mravlj v mraljišču 😉 . Ja, vedno bolj je očitno, da je vsakdanjik bolj stresen in potem proste dni preživimo nekje v naravi, s svojimi najdražjimi 🙂 . Tam smo malo postali, se poslikali, pogledali, pes osvežil v vodi ter nato krenili proti naslednjemi cilju… Rogli.

 slika

Na Roglo smo prispeli kar hitro, vendar se je vmes zelo spreminjalo vreme. Nekaj časa nas je lepo grelo sonce, v naslednjem trenutku je bilo že malo oblačno. Vendar smo kljub temu veselo hodili, kramljali in se šalili. Vmes smo naredili podstanek ob enem koritu vode, kjer smo se pes, jaz in moj Lump okrepčali oz. osvežili. Vendar Lumpov stric ne bi bil cel, če naju (z Lumpom) ne bi poškropil 🙂 . Sicer to bo dobil prej ali slej vrnjeno 😉 . Da ne bo pomote, je ta osvežitev, bila celo zelo prijetna 🙂 .

 Ko smo prispeli na Roglo, so tam imeli pripravljene klopi, kosila in osvežilno pijačo. Ker naša skupina obsega 10 članov + 1 pes,

 pes

smo morali za svoje udobje priskrbeti dve klopi. Nato smo dobili hitro postrežbo z pohorskim krožnikom, pivom, vinom,… odvinos kdo je kaj želel 🙂 .

Ker sem bila tokrat prvič na Rogli, sem se dokaj hitro naveličala sedenja tam in zraven pobrala še enega mlajšega člana naše odprave, s katerim sva šla malo raziskovat. Pogledat sva šla njihovo letno sankališče, ki je prav zanimivo. V tem času je moj Lumpek priigral eno brezplačno vožnjo s temi sanmi, vendar ker smo bili že v odhodu, sva se odločila, da to izkoristiva kdaj drugič.

Ker je bila že dokaj pozna ura, smo naš načrt, da pojdemo še na Pesek, spremenili in se vrnili na žago, kjer smo imeli parkirane avtomobile. In tako je minil še en lep, sončen in zanimiv dan 😉  .