Category Archives: jaz

Vrtec

Kaj? V vrtec ga boš dala?  Zakaj? Če je pa taki mali še?! Veš kako bo jokal?!Veš koliko bo bolan?! In še več takšnih podobnih komentarjev bi lahko našla. Poslušala sem jih več kot pol leta, ko sem Maksa vpisala v vrtec.

In naš fant je šel 4. septembra lepo v vrtec 🙂 . Najprej sva bila tam skupaj kakšno ur’co, da sva spoznala vzgojiteljici in da je spoznal okolico. Naslednji dan sva bila tudi malo skupaj tam.In ker sem doma, sva se z vzgojiteljico, dogovorili, da ga bomo počasi in lepo vpeljali, da ne bo šoka.  Čez dva dni je bil noter sam 2 urci 🙂 . Ko je odšel niti opazil ni, da grem, saj se je zaigral z avtomobilčki 🙂 . Ko sem prišla ponj, je želel, da greva skupaj nazaj v igralnico. Vendar sva odšla domov. In tako sva počasi podaljševala čas vrtca do konc meseca je bil noter do kosila. Začel je jesti tam tudi kosilo 🙂 . Ta teden ali z začetkom naslednjega tedna ga bom pustila spat tam, da jaz napišem diplomo in naredim poslovni načrt za svoje podjetje 🙂 . O tem več v naslednjem zapisu 🙂 .

Bolezni? spadajo v otroštvo, je nekaj brez česa ne gre in menim, da je bolje da se nekatere prebolijo prej kot kasneje. V dnevih vrtca smo bili dosedaj bolani samo enkrat. Maks je imel šesto bolezen. Nič hudega, nič bolečega. Eni otroci so bolani več, drugi manj. V tem sama ne vidim večjega problema.

Končna vsota: Vrtec je fajn. Otroci zbolijo, nič hudega. Maks se ima fajn :), mama zadovoljna, vsi zadovoljni ;).

Tako sedaj naš fant hodi v vrtec brez problema in nekega velikega joka.


Nov začetek

Že dolgo, dolgo časa. Ma kaj dolgo časa, že odkar vem zase bi rada delala medijske vsebine. Ampak nikoli pred kamerami, to je za tiste lepe punce 🙂 , ki rade pozirajo in soše bolj rade v središču pozornosti. Ok, pozornost paše vsem, tudi meni, vendar ne pred kamero. Zame je največja pozornost, ko mi nekdo prinese v roke nekaj tehničnega. Nesojena tašča še kar upa, da me bo spremenila v zgledno gospodinjo, ki bo rada kuhala, prala, sesala, bila vesela rožic za vsak praznik. Haha, pustimo ji še nekaj upanja 😉 . Na srečo, njen sin ve, s čim se mene najbolj razveseli, zato me je danes zjutraj  v jedilnici pričakal tale popolnoma nov paketek.

Za moj nov začetek, ki ga je moj najljubši Lump prinesel včeraj, ko sva s tamalim že sladko drnjohala v postelji 🙂 .

Ja, nov začetek, jupi, čeprav se ga zelo veselim, me ga je tudi kar precej strah. Najbolj pomembno pa je tole, da nisem popolnoma sama, imam nekaj ljudi, ki so mi pripravljeni pomagat in stvar mora zalaufat, tako kot je treba 🙂 .

Začenjam svojo samostojno podjetniško pot, delala bom stvari, ki sem si jih vedno želela, porabila kar nekaj 1000€ za izobraževanja in zraven vsega tega, bom pomagala ljudem. A ni to fajn?!

No, sedaj pa še zares. No, tokrat zares prodajam Canona 400D, z gripom in dodatnima baterijama 🙂 . Dobi ga najboljši ponudnik 🙂 .


Nekaj resnic

Ne glede nato, kako ti povem, da me nekaj moti, je zamera na koncu.

Moj otrok ne glede na količino hrane čez dan, se še vedno zbudi enkrat na noč.

Ne maram alkohola pri odraslih, ko pa nekdo da vino dojenčku, ostanem brez besed.

Če te ne vprašam za mnenje ali nasvet, to pomeni, da ga ne potrebujem oz. ne želim.

Obožujem filme z vsebino.

Pločnik ni parkirišče za avtomobile.

Ne maram bančnih kartic.


Ne maram je

… ker misli, da je edina, ki vse ve

… ker misli, da ve kaj otrok potrebuje

… ker misli, da mora svojemu otroku povedat kakšno frizuro lahko ima

… ker misli, da jo moramo vsi upoštevat

… ker misli, da če je imela dva otroka, da pozna vse

… ker želi vse nadzorovat

… ker živi v preteklosti

Je pa samo eno ubogo osamljeno revše, ki mi vedno pride do živega.


15.januar 2009

je bil v mojem življenju en prav poseben dan. Zunaj je bilo veliko snega, tako da sem po nekaterih pločnikih kar gazila po snegu. Ne, nisem in nad tem se nikoli ne pritožujem, saj to vedno rada počnem 🙂 .

Šla sem v foto Tabor nesti razvijat fotografije večjega formata in do mojih dveh, ki sta doma v bližini. In ker so bili prazniki ravno končani pri nas doma pa še veliko sladkarij, zlasti čokoladna klobasa, ki jo naravnost obožujem. Pod pogojem, da jo naredi moja babi, saj nihče drug, je ne naredi tako dobro. Na zadnjem obisku tam mi ni prijala in sem upala, da mi tokrat bo. Hm, pa mi spet ni. Tukaj je bilo meni in mojemu Lumpu že takoj jasno, da nekaj ni vredu. Saj sem sposobna tega pojest v velikih količinah 🙂 .

Ko sem odhajala od doma sem šla mimo lekarne in se pred lekarno spraševala ali naj vstopim ali ne. Namreč Lumpa ni bilo doma, je bil na terenu v Avstriji… Ampak radovednost me je premagala in sem šla po en test nosečnosti.  Po poti domov sem se skozi spraševala ali je to to ali ne. Opravila sva že nekaj testov v preteklosti, vendar takrat ni bilo takšne želje po plusu kot tokrat. Takrat je bila večja želja po minusu 😉 . A nekaj v meni je govorilo, da bo tokrat plus.

Ob prihodu domov sem takoj zavila v kuhinjo, po en jogurtov lonček in šla v kopalnico. Zelo hitro se je narisal plusek. Bila sem zelo vesela, a hkrati malo žalostna, saj sem bila sama. Zato sem hitro vzela telefon v roke in poklicala 🙂 . Ravno so odpravljali neke stvari na stroju in sem rekla, da če že stroj danes ne bo vredu deloval, je nekaj drugega več kot vredu narejeno 😉 . Čeprav sva se prej (kak dan ali dva prej) po telefonu pogovarjala, da bi počakala in skupaj naredila test, nama je bilo sedaj vseeno 🙂 . Bila sva vesela 🙂 .

Takoj za njim sem skušala priklicati svojo sestrično, ki je tudi meni oz. nama, takoj povedala za drugi plusek 🙂 . Vendar je ni bilo doma, zato sem zadevco pofotkala in poslala 🙂 . Zvečer se je pri meni še oglasil Lumpov brat in sem mu povedala, da bo stric 🙂 . Mamam sva želela povedat nekje istočasno, zato sva z njimi malo počakala 🙂 . Naslednja, ki je zvedela za nosečnost je bila najina prijateljica Melita, ki naju je “spravila” skupaj.

In sedaj imamo enega lepega, nasmejanega 4 mesečnega korenjaka, ki naju vsakodnevno razveseljuje s kakšno novo vragolijo 😉 . In upamo, da se nam čez leto ali dve pridruži še kakšen 🙂 .

Ah, vse skupaj je lepo in fajn 🙂 , uživajte in se ‘mejte radi 🙂 .


Flash back 2009

januar:

  • mesec veselja
  • veliko potepanja po snegu
  • nekaj neuspešnih poskusov na foto razpisih
  • nakupovanje dnevne sobe

februar:

  • malo strahu, zaradi manjše krvavitve
  • pripravljanje diplome, prostora doma
  • praznovanje rojstnega dneva
  • prvi obisk šole za starše 🙂
  • prvi obisk Račkih ribnikov

marec:

  • urejanje in dokončanje dnevne sobe
  • plesanje in fotkanje na abrahamu Lumpove tete
  • obveščanje o prihajajočem članu še preostalim prijateljev
  • prihod Tadeja

april:

  • praznovanje mojega rojstnega dne z eno mesečno zamudo
  • Easyriderka dobila fantka 😉

maj:

  • Tinkarin prvi rojstni dan
  • srečanje s nosečo sestrično pri ginekologinji
  • sesznanitev nepreveč bližnjih sorodnikov o prihajajočem članu
  • poslovitev Ch. Šana
  • promocije Canona v BB
  • zamujeno srečanje blogerjev v CE ;(

junij:

  • se je pridružil še en fantič Rene v naši družini
  • mladički v psarni srednjedravski
  • Miha prvič pri nama na počitnicah
  • nakup postelje in vozička za prihajajočega novega člana
  • prvič bila v ZOO

julij:

  • 60. rojstni dan tašče 😉
  • 40. rojstni dan Mihijevega in Tinkarinega atija 😉
  • obiskovanje šole za starše
  • nisva našla prostega termina za obisk primorja ;(

avgust:

  • Lump imel dopust
  • na sprehodih iskanje stranišč
  • Mihi na počitnicah
  • razvijanje slik 1. del za leto 2009, 2. del še čaka

september:

  • rojstvo mojega malega lumpa
  • veliko razočaranje glede dojenja
  • mamin rojstni dan
  • smrt enega gospoda
  • piknik psarne srednjedravske

Zadnji trije meseci so pa posvečeni našemu malemu fantku 😉 . Njegovim potrebam in željam. Za to leto lahko napišem, da je bilo zame fantastično, še malo boljše bi lahko bilo, če bi še diplomirala 😉 .

Ali kot je Lump danes rekel, da je bilo to leto zelo plodno in lepo. Jaz sem mu pa vrnila, da naj bo še naslednje leto 2011 😉 .


The world is just awesome

Tole mi je tako všeč … 🙂 . Ja, ta svet je lep 😉 .


Različni pogledi

Naslednji stavki me silijo na bruhanje.

Dojenček mora imeti dudo, če ne ni dojenček.

Če ima hladnejše rokice ga zebe.

Pusti ga malo jokat, ga boš razvadila.

Preveč poljubčkov dobi.

Ne nosi ga po rokah, ga boš razvadila.

Dojenček ne sme bit na tleh, ker se bo preveč okužil.

Vsi otroci se ne plazijo.

Ne vem, mogoče se še spomnim kakšnega, ampak ob teh stavkih mi je enostavno slabo. In ja pravilno ste ugotovili, da naš mali mucek nima dude, ima včasih hladnejše rokice, ne puščam ga jokat, saj nikoli ne joka zastonj. Na tleh bo veliko, saj ne bomo uporabljali hojice, bomo pa veliko sesali 😉 .


3 mesece

sem danes star 🙂 .

Včeraj preden sem šel spat mi je mami povedala vse točno, kako je bilo pred tremi meseci 😉 . Potem sva si prižgala medvedke, še malo pojedla in zaspala 🙂 .

Danes zjutraj me je pa nežno zbudila, saj sem odklanjal hrano in nervozno z vsemi štirimi tačkami bincal, kar počnem vedno, ko sem polulan 😉 . Mi pod odejo slekla hlače, da sem postal pravi brca, brca fantek. Zraven sem ji še namenil en kup velikih glasnih in tihih nasmehov. To počnem vedno zjutraj, saj potem se še malo pogovarjava v postelji in šele čez nekaj časa me odnese v kopalnico, kjer me previje.

V kopalnici zelo uživam, skoraj vedno polulam spodnjo brisačo in tam se tudi veliko pogovarjam 🙂 . Rad imam tudi chicovo igralno orodje, zeleno pojočo žabico. Na vozičku me pa razveseljuje pajek, s katerim me mami rada zamoti, če moram spustiti vetrove. Namreč če gredo ti vetrovi težko ven, ZELO jokam.

Sedaj me moja dva ne prevažata več v košari naokoli, ampak sta me dala v lupinico, saj mi glava ne miga več tako močno. Prej sem se pa mamici smilil, ker je tako migala, sedaj sem pa velik fant, glavica je večino časa na svojem mestu in sedaj VELIKO več vidim. To je pomembno, saj sem radoveden fant 🙂 . Na rokah sem rad, če me dvigneš, tako da vidim kaj se dogaja okoli mene 🙂 .

In ker sem tako velik fant razmišljam o svojem blogu, da ne bom več na maminega pisal 😉 , ampak bomo še vidli 😉 .


Moji medeki

Včasih me mami da ležat v mojo posteljico, da se igram 🙂 . Enkrat sem v njej kozice pasel, tokrat pa sem ugotovil, da je ob steni en lepi velik medek. In ker sem prava mala klepetulja sem se začel pogovarjat kar z njim. Samo malo je čuden, ker se mi ni nazaj nič nasmehnil, ni se pogovarjal z menoj, nič…

Zato sem se začel pogovarjat s tistimi, ki so mi krožili nad glavo in mi prepevali lepe pesmice 🙂 . Te mi mami vedno prižge zvečer in predvaja lepo projekcijo, se tudi z njo pogovarjam 🙂 . Meni je v glavnem fajn.