Category Archives: maksove dogodivščine

Maks knjigoljub

Berem rada, zelo rada. Berem vse knjige od limonadic do malo resnejših in strokovnih knjig. Približno mesec dni tudi otroške knjige 🙂 .

Pred mesecem dni, ko sva bila z malim lumpom sama, sem Robiju naročila, da nama MORA v čimkrajšem času narediti v spalnici lučko, da bova lahko brala pravljice. Robi je naš pridni stric električar, ki nam ugodi vse naše električne želje, tako sem po 18. mesecih dočakala fiksno lučko na svoji strani postelje. Prej je bila ena namontirana z klipsno gor, vendar imamo enega zaljubljenca v lučke, ki jo je kakor hitro je lahko stal, na hitr’co odmontiral (beri odlomil).

Tako sem večernemu ritualu večerja, kopanje, dojenje in spanje, dodala pravljico. Sprva sem pričakovala pritožbe, ampak začuda jih ni bilo. Prvi teden je celo ob pravljici kdaj zaspal, ob luči. Nisem mogla verjeti učinku. Namreč naš mali lumpek je zaljubljen v luči od 4. meseca starosti. Da o veselju v veselem decembru in pisanih lučkah sploh ne govorim.

Pravljice o H.C. Andersenu, ki sem jih kupila na sredini nosečnosti, niso zanimive, strani v knjigi so preveč puste, mu niso všeč. Ob nakupu knjige Moj prijatelj Piki Jakob sem bila v dvomih, da bova midva to lahko brala, ampak presenečenje… ta knjiga mu je bila zelo, zelo všeč. V slabih treh tednih sva jo prebrala po dolgem in počez in še enkrat nazaj. Noro dobra knjiga… Zelo mi je všeč naslednji, zadnji odstavek v knjigi:

In tako potujemo, v resnici in v sanjah, na severni tečaj in pod Rožnik, smejemo se opicam v kletkah in sedimo na saneh, ki jih vlečejo psi skoz polarno pokrajino. Čarovniki smo in učenci, kljukci in mile jere, radovedneži in poredneži.

Da bi še dolgo tako potovali.

Kajetan Kovič, Moj prijatelj Piki Jakob, str. 116

Prejšnjo soboto  sva od babice dobila za darilo knjigo Čudežne basni od založbe Grahovac, ki je kar obsežna in danes zvečer bova prebrala zadnje 3 pravljice.

Jupi, vesela, zelo vesela, da naš mali škratek ob obsedenosti z lopatkami, bagerji, si najde in vzame čas za knjigo.

V kolikor ste tudi sami mali knjižnji molji bom zelo vesela še kakšnega priporočila 🙂 .

 



Ponosna mama

Zadnje čase sem vedno bolj ponosna na svojega malega Lumpa 🙂 . Vsak dan je bolj samostojn, vsak dan je boljši 🙂 .

Je sam iz svojega krožnika 🙂 in večino kolikor misli oz. želi poje sam 🙂 . Vedno je pa še mati tečna in mu potisne še kakšno žlico v usta 😉 .

Pije iz kozarca sam. Lepo prime lonček ali kozarček v rokice, nagne in spije 🙂 . Ok, saj se že zgodi kakšna nesreča, ampak to se zgodi tudi nam odraslim 🙂 . In uff, jezna na eno tečno babico iz vrtca, ko je rekla, da samo dojenčki pijejo iz flaške. Ja, v vrtec mu še vedno dam zraven flašo (s športnim nastavkom) s čajem. Njena vnukinja (konec februarja bo stara 2 leti), ki je zelo boga po njenem mnenju, ker je z dojenčki v skupini  in veselo vleče dudo. Ma enkrat še butne takšno brezvezno, bom samo rekla, Da naš je res star le 17 mesecev, ampak dude pa nikoli ni imel. Flaše s cucljem pa ni videl že skoraj 10 mesecev 🙂 . Bravo moj fant!

Slišati je tudi prve besede iz njegovih ust 🙂 . Prva beseda je bila mama 🙂 Jupi, moj mali priden fant, kako fajn je tole slišat. Ok, sem že slišala, da me je kdo poklical mama (otroci od prijateljev, sorodnikov med igro, ko so se spozabili 😳 ), ampak ko tvoj otrok reče mama, je pa … hm… ostaneš brez besede 🙂 . Potem ata, ata, ata 🙂 , da se slučajno veliki Lump ne bi počutil zapostavljenega 🙂 .

Sosedje imajo muco in on bi jo cartal vsak dan, če bi jo lahko 🙂 . In enkrat, kosva bila zunaj je bila muca na balkonu, sem bolj za šalo kot zares rekla, kako pokličeš muco. Maks pa kar mav. 😯 in to tako nežno, srčno, da bi se človek kar stopil zraven 🙂 . Pol mi je še nekajkrat ponovil, ampak ker je bila mama tečna, je nehal oponašat muco. Vse do prejšnjega tedna, ko sva se sprehajala med policami v Šparu. Šla sva med hrano za živali in je videl mačjo hrano in rekel MAV. Ti ti moja mala rit… in sedaj, ko mu rečem, kako pokličeš muco najprej začne ploskat, pa mu rečem, najprej pokliči muco, pa bova skupaj ploskala 🙂 . In imamo še lopata, gaga, nana,…

Ah, je moj svet lep :).


Prvič sama

V četrtek je ta veliki Lump odšel v tujino na teren, prvič odkar imava tamalega Lumpa. Res me je zanimalo, kako se bova znašla, ko ga ne bo. Saj mi je ta velik Lump v veliko pomoč, kuha in pospravlja, če je potrebno.

Ampak imela sva se noro dobro 🙂 . Celo kuhinja je pospravljena, dnevna soba tudi, še miza v jedilnici izgleda spodobno 🙂 . Edino PP stolček čaka, da ga damo na odpad, ker je neuporaben 🙂 .

Z Maksom sva bila malo pri babicah, malo sva bila pa sama. Sva se cartala, brala knjigice, plesala, se delala malo norca drug iz drugega, …  Vmes sva se tudi malo skregala, ampak nič hudega, nič posebnega… sva se hitro nasmejala in šla dalje.

Edino danes zjutraj je Maks pričakoval, da bo ati že doma. Saj tako je bilo mišljeno, da bodo prišli v ponedeljek ponoči, vendar so prepozno krenili iz Belgije. Utrujeni od vožnje so se pametno odločili in prenočili nekje v Nemčiji.

Je bil smešen Maks danes zjutraj. Se zbudil, vsedel na posteljo pogledal na atijevo stran in začel delat z rokicami ni-ni. Sem ga hotela stisnit k sebi, da bi se vlegel, ampak me je dvigoval… Morala sem vstat, ga vzet in it z njim v dnevno sobo. Vmes ata-ata-ata,… ko sem ga takole poslušala me je kar malo stisnilo… bogi moj mali mucek… Za tolažbo sem mu prižgala računalnik in mu predvajala tole:

ga vedno, čisto vedno spravi v dobro voljo 🙂 .

Vmes sem še poklicala atija po telefonu, sva bila hitra jutranja budilka. Ja, ati sedaj prihajaš domov, ne bo več spanja do 7.00. Ali pa se bo naša mala ura spet prestavila, bomo videli 🙂 .

Sedaj samo stiskam pesti, da ati pride domov preden grem po tega malega škrata v vrtec. Ne bi rada spet videla žalostnih okic in rokic, ki delajo ni-ni.


16 mesecev

ja odkar smo skupaj 🙂  . Na začetku smo se lovili, spoznavali, bili v dvomih, jezni in vse kar pride zraven, ko si pač prvič starš. Skrbiš za eno malo neobogljeno bitje, ki ti zna vse povedat, čeprav včasih podvomimo v njih.

Našega otroka je skupaj en sam smeh, pucanje, plazenje po elementih, dojenja, cartanja, lubčkanja, norenja, skrivanja, joka, kreganja, veselja 🙂 .

Fascinira me, kako si vsak dan želi sesat, čisti prah, sesat. Od božička je dobil svojo smetišnico in metlico. Zakon sta. Ni mi pa jasno od koga je to podedoval 😳 . Sama namreč nisem manijak na čistočo. Ok, tudi za umazano ne, ampak bolj umazano kot čisto. In ne mika me sesanje po urniku (nekajkrat na teden, če to ni potrebno), umivanje tal, … Ampak Maks bi to počel vsak dan. Tudi menjaval posteljino. No, upam, da ga to v puberteti ne mine :mrgreen: .

Je pa tudi zaenkrat tak prijazen fant, pomaha vsakomur (ok, malo včasih naskrivaj, ker mu je nerodno 🙂 ), sočuten (kadar gre pred prijateljem iz vrtca domov, ga kar malo žalostno gleda), rad da lubčka kar tako 🙂 , carta medvedek je tud 🙂 , radodaren, rad kuha,… Upam, da se to v prihodnosti ne spremeni.

Ok, sedaj pa bom nehala, da ne boste dobili sladkorne 🙂 . Naš fant je en tak super fejst fant in naj takšen tudi ostane 🙂 .


Jutra

Nisem jutranja oseba. Rada sem in še vedno spim dolgo in zvečer dolgo gor. No, slednje – dolgo bedenje, je samo še želja, saj me ob aktivnem Maksu, zvečer kar hitro zmanjka. A na srečo je naš mali pišek mišek ;), tudi bolj jutranji zaspanček in ga vedno budimo, razen ob vikendih, ko se vsi skupaj zbudimo okrog 8.30.

Ta del skupnega prebujanja mi je nekaj najelpšega. Ko sva bila sama, so bila jutra vsekakor drugačna 😳 . Z drugačnim zbujanjem in dlje časa nama je uspelo ostati v postelji. Z malim radovednežem nam to na žalost ne uspe. Ok, mislim, da smo vseeno še dobri, saj nam večkrat uspe ostati vsaj pol ure v postelji, se cartat, lubčkat, pogovarjat… Magic 😉 .

Najbolj prijetno je, ko se mali lump prebudi, se vsede na posteljo, nasloni name in nama vsakemu posebej vrže poljubčka. Nato mi sleče majco in se priklopi. Vse to naredi še napol buden in napol zaspan. To je tako posebno, tako fajn… upam, da bo trajalo še nekaj časa.

Potem pa navadno zagleda sesalec, delfinčke na stropu,… ali se spomni na fen v kopalnici in je že akcija. Danes zjutraj je naš priden fant, posušil atiju lase s fenom, potem še malo meni… sebi segrel nogice ipd.

Fajn nam je 🙂 in imamo se radi 😉 .


Vrtec

Kaj? V vrtec ga boš dala?  Zakaj? Če je pa taki mali še?! Veš kako bo jokal?!Veš koliko bo bolan?! In še več takšnih podobnih komentarjev bi lahko našla. Poslušala sem jih več kot pol leta, ko sem Maksa vpisala v vrtec.

In naš fant je šel 4. septembra lepo v vrtec 🙂 . Najprej sva bila tam skupaj kakšno ur’co, da sva spoznala vzgojiteljici in da je spoznal okolico. Naslednji dan sva bila tudi malo skupaj tam.In ker sem doma, sva se z vzgojiteljico, dogovorili, da ga bomo počasi in lepo vpeljali, da ne bo šoka.  Čez dva dni je bil noter sam 2 urci 🙂 . Ko je odšel niti opazil ni, da grem, saj se je zaigral z avtomobilčki 🙂 . Ko sem prišla ponj, je želel, da greva skupaj nazaj v igralnico. Vendar sva odšla domov. In tako sva počasi podaljševala čas vrtca do konc meseca je bil noter do kosila. Začel je jesti tam tudi kosilo 🙂 . Ta teden ali z začetkom naslednjega tedna ga bom pustila spat tam, da jaz napišem diplomo in naredim poslovni načrt za svoje podjetje 🙂 . O tem več v naslednjem zapisu 🙂 .

Bolezni? spadajo v otroštvo, je nekaj brez česa ne gre in menim, da je bolje da se nekatere prebolijo prej kot kasneje. V dnevih vrtca smo bili dosedaj bolani samo enkrat. Maks je imel šesto bolezen. Nič hudega, nič bolečega. Eni otroci so bolani več, drugi manj. V tem sama ne vidim večjega problema.

Končna vsota: Vrtec je fajn. Otroci zbolijo, nič hudega. Maks se ima fajn :), mama zadovoljna, vsi zadovoljni ;).

Tako sedaj naš fant hodi v vrtec brez problema in nekega velikega joka.


Fajn nam je

Ah, zapisa ta in Maksov blog ni bilo že celo večnost. Zakaj? Enostavno ne pridem zraven, da kaj napišem. V kolikor pa pridem za računalnik sem tako utrujena, da ne vem več kaj sem želela napisat.

Naš velik fant raste in to z velikim pospeškom. Radoveden 100/h. Nima časa, jest, spat, previt. Ima pa čas za vse kable v našem stanovanju, vse možne lučke. Na njegovo srečo mu tega še hitro ne bo zmanjkalo ;). Uživa v vodi, bolj ko noriš, bolj je fajn. Lovljenje, skrivanje zakon 🙂 . Na srečo je en velik smeško tudi, ko je koma zaspan. Samo vožnja je še vedno problem. Voziček je postal vredu, saj je verjetno ugotovil, da se tako vidi več stvari. Jaz sem tukaj na slabšem, saj sedaj v vozičku se več ne spi, ampak ok 😉 . Sedaj je fajn zaspat samo še mami in njen ziz. Ko pa ima mami dovolj, je pa ati tudi vredu, ampak samo ponoči 🙂 .

Spoznavamo tudi prve prijatelje in krademo prve igrače. No slednje samo otrokom sorodnikov 😉 , zato smo skasirali tudi že kakšno po buči, ampak vse mine 🙂 .


3 mesece

sem danes star 🙂 .

Včeraj preden sem šel spat mi je mami povedala vse točno, kako je bilo pred tremi meseci 😉 . Potem sva si prižgala medvedke, še malo pojedla in zaspala 🙂 .

Danes zjutraj me je pa nežno zbudila, saj sem odklanjal hrano in nervozno z vsemi štirimi tačkami bincal, kar počnem vedno, ko sem polulan 😉 . Mi pod odejo slekla hlače, da sem postal pravi brca, brca fantek. Zraven sem ji še namenil en kup velikih glasnih in tihih nasmehov. To počnem vedno zjutraj, saj potem se še malo pogovarjava v postelji in šele čez nekaj časa me odnese v kopalnico, kjer me previje.

V kopalnici zelo uživam, skoraj vedno polulam spodnjo brisačo in tam se tudi veliko pogovarjam 🙂 . Rad imam tudi chicovo igralno orodje, zeleno pojočo žabico. Na vozičku me pa razveseljuje pajek, s katerim me mami rada zamoti, če moram spustiti vetrove. Namreč če gredo ti vetrovi težko ven, ZELO jokam.

Sedaj me moja dva ne prevažata več v košari naokoli, ampak sta me dala v lupinico, saj mi glava ne miga več tako močno. Prej sem se pa mamici smilil, ker je tako migala, sedaj sem pa velik fant, glavica je večino časa na svojem mestu in sedaj VELIKO več vidim. To je pomembno, saj sem radoveden fant 🙂 . Na rokah sem rad, če me dvigneš, tako da vidim kaj se dogaja okoli mene 🙂 .

In ker sem tako velik fant razmišljam o svojem blogu, da ne bom več na maminega pisal 😉 , ampak bomo še vidli 😉 .


Moji medeki

Včasih me mami da ležat v mojo posteljico, da se igram 🙂 . Enkrat sem v njej kozice pasel, tokrat pa sem ugotovil, da je ob steni en lepi velik medek. In ker sem prava mala klepetulja sem se začel pogovarjat kar z njim. Samo malo je čuden, ker se mi ni nazaj nič nasmehnil, ni se pogovarjal z menoj, nič…

Zato sem se začel pogovarjat s tistimi, ki so mi krožili nad glavo in mi prepevali lepe pesmice 🙂 . Te mi mami vedno prižge zvečer in predvaja lepo projekcijo, se tudi z njo pogovarjam 🙂 . Meni je v glavnem fajn.


Maks

Postajam pravi mali lumpek. V soboto sem atiju prvič potegnil očala z nosa. A veste kako je to fajn? Kopam se rad, rad jem, se cartam, smejim in včasih tudi malce pojokam. No, saj kmalu bom star 3 mesece in si za božička želim, da bi se mi po teh treh mesecih, prebava dokončno uredila.

Naslednji teden grem k zdravniku, kjer me bodo ponovno zmerili in stehtali. Vendar tokrat dobim tudi pikeca. Zdi se mi, da celo dva, saj sta se mami in ati odločila, da me bosta cepila tudi proti rotavirusu. Namreč, če dobi mami naslednje leto službo, me bo dala v vrtec. No, tako vsaj sedaj pravi. Sicer bomo pa več vedeli in videli naslednje leto :), ki ni več tako daleč vstran 😉 .