Category Archives: tisk

Prvi tisk

sini ena d.o.o reklama

sini ena d.o.o reklama A5

sini ena d.o.o. reklama A4

sini ena d.o.o. reklama A4

Danes sem dobila moj, prvi natisnjen izdelek. Vesela sem ga zelo. Želela bi pa slišati komentarje od vseh. Kar vam na njem ni všeč ali vam je.

Podjetje je Sini ena d.o.o., ki se ukvarja s telefonijo, računalniškim servisom in ima zelo ugodno spletno trgovino. Pri njih sva z mojim Lumpom kupila disk 750 GB, dva objektiva in kamero. Bili so zelo prijazni in zlasti ugodni.

Tudi servisirajo zelo vredu in cenovno ugodno, vendar žal le v Mariboru in njegovi okolici 25 km.

Njihova misel je: strokovno, ceneje, hitreje. Še lepše od vsega tega pa je, da to vse drži 🙂 .


Bordonova domačija

Včeraj se nas je kar nekaj zbralo na srečanju “siolovih” blogerjev. Srečanje je organiziral naš Kamper, ki je kljub nedzdravi nogi, ostal veder in organizator. Vendar sta mu na pomoč pri organizaciji priskočili DrMagnumovi boljši 2/3 😉 -> da ne bo kdo mislil napačno, njegova hči in žena 😛 .

toplo ognjišče kamin

Največja zvezdica srečanja je bila Solinarjeva in Majrimina zvezdica, mala punčka Neža. Vse dokler sva z mojim Lumpom bila tam, je bila nasmejana, nagajiva in super punčka. Saj veste, da so otroci nekaj kar dajejo življenju dodatno vrednost. Njihov podarjen nasmeh in igrive očke, so pa tako ali tako nekaj kar ima nedosegljivo vrednost v katerikoli valuti.

prijetna, nasmejana in nikogar bojeca neza

Ampak, ker se je meni mudilo na popolnoma primorsko stran, videti in vonjati morje, sva z mojim Lumpom zelo kmalu odšla. Vendar ostala sva še toliko, da smo naredili skupinsko slik’co 🙂 in dogovor, da naj naslednje srečanje pripravimo na Štajerskem koncu 🙂 . Namreč s Štajerskega konca mislim, da smo bili trije: jaz, M&M in mijau. Ne vem, ali je to čudno naključje, ampak vsi naši nadimki se pričnejo na M. V kolikor sem pa kakšnega Štajerca izpustila, se mu globoko in iskreno opavičujem 🙂 .

skupinskablogerji050420081

Za na konec mi je še Grissonova Vlatka prijazno podarila svoji dve knjigi. In tako sva midva nadaljevala svojo pot…


Ne printa?

Sedaj sem najmanj 10 minut ugotavljala zakaj mi priključen printer ne natisne 10 strani. In gledam, in gledam… A je spet Vista zatajila? Klikam in klikam na tiskanje v InDesignu. Pikola, toner je bil menjam pred malo več kot tednom dni… To se pravi, da je vredu… Printer priklopljen na elektriko…

Hm, gledam goro kablovja okoli mojega predrage, prekrasnega ter oh in sploh prenosnika… in ja ugotovim, da bo potrebno ga na računalnik priklopit. Sedaj ne vem ali se naj smejem ali jočem lastnemu butalizmu 😉 .

Hehe, torej, če ne tiska, najprej pregledat, če je vse priključeno, tako kot mora 😉  😛 .


Naslovnica

Delam na eni reviji in me zanima vaše mnenje. Katera naslovnica vam je bolj všeč? Tista, ki ima rumen ali oranžno-rdeč napis 🙂 .
pogled marec rumen napis

pogled marec oranžno rdečkat napis


Nora knjiga!

nora lavrin poletje 1928

Tole knjigo sem dobila v roke približno pol leta nazaj. Na predavanja nam jo je prinesel oblikovalec Boštjan Botas Kenda. Tip je nori oblikovalec, nora postava,… Ja, očaral me je.

Očarala me je tudi  knjiga, ki jo je oblikoval,  z naslovom Poletje 1928, ki jo pripoveduje angleška slikarka, ki se je poročila s Slovencem in sta tisti poletje prišla k nam na poročno potovanje. Podrobnosti knjige, še nisem imela časa prebrati, saj sem jo tokrat kupila z nameno, da jo podarim najboljši prijateljici mojega lumpa 😉 .

Zlasti me je očarala njena zunanjost. Knjiga je mehka kot blazina ali kot mucek s siamsko dlako, ko ga božaš. Prebudi tvoje čute. Pojdite v knjigarno in jo otipajte. Težko jo boste pustili tam 🙂 . V bližnji prihodnosti si jo bom kupila še zase.


Prenosnikom prijazno

Prve oktobrske dneve preživaljam na različnih fakultetah, kjer opravljam eno tako fajno distribucijo, o kateri bom jutri ali še kak dan kasneje povedala kaj več 🙂 . In tako, danes stojim pred učilnico, ki ima na vratih takle prijeten zapis:

prijazen

ki mi je že ob 7.00 prikazal nasmešek na obrazu. Drugače se vstajam okoli 10.oo ure in z ne preveč nasmejanim obrazom. Tale “striček” mi je polepšal dan 🙂 . In je last Fakultete za gradbeništvo v Mariboru.


Vse kar rabiš, dobiš

V soboto smo se sprehajali pa BigBangu, kjer sem si nacedila sline na naslednjem lepotcu 🙂 ,

acer

vir:BigBang

ki ima naslendje fantastične karakteristike:

  • cpu novi : 2.0GHz, Core2 Duo, T7300
  • ram : 2x1GB, 667MHz, DDR2
  • hdd : 250GB, SATA, vrt.5400min-1
  • pom : DVD±RW DL zap., čit.kart.
  • vga : GF8600M GT 256MB
  • lcd : 1280×800, 15.4”, Crystal B
  • i/o : FW, GigaLAN, HDMI OUT, IrDA, USB 2.0, WebCam, Wlan54Mb
  • dod : Vista Home Premium
  • garancija : 2 leti
  • bat : 8 celična
  • teža : 3 kg
  • I/O 2 : 56k modem, VGA, mikrofon, spdif out.

 

Z njim lahko počneš vse karkoli ti duša poželi. Vendar bo nanj treba počakati, saj se bo moj TRR v tem mesecu spraznil za 2890€ za vpisnino in šolnino na multimedijih. Bom morala počakat na božička, ki me bo mogoče razveselil s kakšno boljšo in lepšo karakteristiko 😉 .

To ni reklama, je samo moje mnenje.

P.S: za diplomo sem rekla, da si bom kupila prenosnika 😉 .


Harry Potter

Pred tednom dni sem končno utegnila prebrati tole velecenjeno in verjetno najbolj zaželjeno knjigo tega poletja.

Harry Potter #7

Ja, saj zgodba niti ni tako slaba, vendar je na čase preveč statična in dogodkov je mogoče premalo. To sicer po eni strani razumem, saj če te nekdo želi ubiti, se mu skrivaš, iščeš poti, kako naprej,… Med pisanjem knjige je tudi veliko razlaganja o preteklosti, zelo cenjenega ravnatelja Albusa Dumbledorja, njegovega brata in brata Harryjevega botra.

Vendar takšen majhen minus, prekrije nauk te knjige.

Z nasiljem in željo po moči, ne moreš premagati človeka, ki v ospredje daje čustva kot so ljubezen, prijateljstvo.

Dobri pisateljici vsekakor malo zamerim, da nas je pustila tako dolgo čakati na to zadnjo knjigo.  


Preživela z volkovi

preživela z volkovi

vir:emka

 

Prejšnji teden sem dobila v roke tole pretresljivo in dobro napisano zgodbo o judovski deklici Mishi, ki je bila v tistem času stara 7 let. Kruta, druga svetovna vojna, jo je oropala staršev, ji popolnoma spremenila identiteto in prinesla veliko zanimivih in drugačnih izkušenj.

 

Tale zgodba mi je dala misliti, kakšna razmišljanja premore otrok, ki je postavljen v nezavidljiv položaj.

 

Napisala bi še več, vendar je zgodba napisana resnično, tako dobro in zanimivo, da jo morate prebrati. V kolikor ste jo že prebrali, me zanima vaše mnenje o njej 😉 .


Moja pravljica

Slonček Žak je stal ob drevesu, ko je mimo prišel levček
Simba. Levček se je ustavil ob njem in ga vprašal:« Pozdravljen, kaj lepega počneš?«
Slonček mu je prijazno odzdravil in rekel:«Opazujem tole visoko drevo in razmišljam, kako bi splezal nanj.«
Levček mu odgovori:«Saj to niti ni tako visoko niti tako težko.«
Žak se dvomljivo zagleda vanj in vpraša:«A ti si upaš? Ali preplezaš?«
Simba z igrivim, brezskrbnim nasmehom odvrne:«Seveda, to je mala malica.«

V tako zatopljenem pogovoru nista niti opazila, da se jima je pridružila sraka Nana.
Nana ju je medtem pozorno poslušala že nekaj časa in hiti komentirat:«Ti, Simba, boš z lahkoto prišel do vrha. Medtem ko ti, Žak, si predebel in preveč okoren, da bi ti to kadarkoli uspelo.
Simba opazi prijateljevo užaljenost in pravi:«A ne bi ti Nani dokazal, da se moti?«
Splezaj na drevo in jo utišaj. Tako se Žak obrne proti drevesu. Ob drevesi se nezaupljivo zaustavi, pogleda navzgor in v grlu se mu naredi en velik cmok. To opazi Simba in ga prijateljsko vzpodbudi:«Daj, Žak, saj zmoreš.«

S tem Žak pridobi nekaj dodatne motivacije ter se postavi na zadnje noge in začne plezati po drevesu navzgor. Ob premikanju navzgor si na tiho momlja:«Zmorem.«.
Ko takole pripleza do polovice višine drevesa, se usede na bližnjo vejo in pogleda navzdol k prijateljema.
Nana se nemudoma oglasi:«A ne zmoreš več?Saj sem vedela, da ti ne bo uspelo.«
Vendar se Žak ne pusti zmesti in nadaljuje s plezanjem. Vendar naenkrat nekaj zaropota in Žak je z velikim truščem pristal na tleh.

Simba ga prijazno pogleda in povpraša:«Prijatelj, ali je vse vredu? Te boli kaj?«
Žak se z bolečim izrazom na obrazu nasmehne :«Hvala, ampak vse je vredu. Le do konca drevesa nisem priplezal.«
Ravno takrat sraka prileti okoli njune glave ter z veseljem pravi:«Saj sem ti rekla, da ti ne bo uspelo.«
Žak jo pogleda in pravi:«Saj sem prišel na več kot pol poti.«
»Ampak mi smo se dogovorili, da moraš priplezati do konca«, je Nana vsa navdušena nad njegovim porazom.
Žak se vstane in ponosno pravi:«Se dobimo čez teden dni, ob istem času, na istem mestu?«
Nana še nekaj pomisli in reče:«Ni problema, deček moj, a ne misli si, da  bo kaj bolje.«
Simba vstane in pravi:«Bomo videli. Se vidimo naslednji teden.«

Tako se Žak postavi pred drevo, na zadnje noge in si na glas ponovi:«Zmorem.« In začne z plezanjem na drevo. Čeprav pleza počasi, kmalu prispe do polovice drevesa, natanko tja, od koder je pretekli teden padel ter se usede in pogleda navzdol.
Njegovo negotovost opazi Simba in ga prijazno vzpodbudi:«Daj prijatelj, saj zmoreš.«
Žak se nasmehne in nadaljuje s plezanjem. Kmalu prispe do vrha, kjer si ponovno oddahne in pomaha prijateljema.

Nana mu z veselim glasom sporoči:«Saj veš, da moraš priti še navzdol, ne da bi padel?«
Žak zaokroži z očmi in se poda navzdol.
Na poti navzdol se se malo ustavi in pogleda po okolici, ko zasliši tresk. Prestrašeno pogleda in si misli:«Saj zmorem, samo vejica, se je odlomila«, ter pospeši navzdol.
Čez nekaj trenutkov je z nogami trdno na tleh in veselo zavpije:«Uspel sem!.«

Nana užaljena brez besed odleti vstran.
Simba veselo objame svojega prijatelja in pravi:«Le verjeti moraš vase, da zmoreš in dosegel boš zadani cilj. Pri čemer ne poslušaj drugih, saj nimajo vedno prav.«

Tale “zgodbica” je nastala za en izpit in se mi zdi simpatična 🙂 .