Category Archives: najin otrok

Pasem

mojpozer

kravice, ovčke, kozice 😉 . Meni je večino časa fajn 🙂 .

Edino kakam bolj poredko, zato me v obdobju nekakanja veliko napenja. Takrat jokam precej na glas, ker me zelo boli. tudi v vozičku. Edino na rokah je fajn 🙂 . sedaj je mami tudi ugotovila, da ni to da nisem rad v vozičku ali zunaj. Samo nekaj me mantra :9 . Upam, da bo to čimprej za menoj in bova lahko šla na daljše razdalje.

Če ne prej, spomladi, ko bo na Dravi veliko malih labodov, račk,… ko bo vse na novo cvetelo 🙂 .


Rastemo

Danes sem bil prvič v posvetovalnici. Mami mi je pred 14 dnevi izbrala prijazno in zelo nežno pediatrinjo. Prijazna sestra me je stehtala in izmerila.

Pri enem mesecu in dveh dneh sem težek 3700g in velik 53cm. Moja glavica sedaj meri 37 cm. Dobro se razvijam motorično. Danes sem bil tudi ZELO priden pri teti zdravnici. Nisem se nič jokal, celo zelo miren sem bil 🙂 . Veliko bolj kot doma na previjalni mizi.

Danes preden smo šli k zdravniku, me je previjal ati. In je preverjal, če sem kaj žgečkljiv 🙂 . Vrnil sem mu, tako da sem ga polulal 🙂 . Mu bom že vrnil, ko bom malo večji. Mami pravi, da je ati ZELO žgečkljiv po podplatih. Moja mami je tudi Miheja, tistega velikega fanta, ki me ima ZELO rad in me ZELO pogreša, naučila žgečkat atija, pred parimi leti. Komaj čakam, da se bova skupaj spravila nanj 😉 .

maks_1_dan_manj_kot_mesec


Novorojenček

sem še samo danes. Jutri sem že dojenček 🙂 . V petek sem se prvič skopal in v vodi mi je bilo prav všeč 🙂 . Všeč mi ni bilo, ko me je patronažna zbudila, saj malo preden je prišla sem šele zaspal. Upam, da bo naslednje kopanje bolj prijetno -> da bom naspan.

maks_prvic_kopan

Po kopanju sem se pri mamici potolažil in zaspal za vsaj 5 ur v kosu.

maks_spi_po_kopanju

To se ni zgodilo še nikoli, zato mi mami obljublja, da me bo večkrat skopala preden bomo šli spat. Ve kdo zakaj? Sicer, da ne bodo rekli, da nisem priden in ne spim, danes je bila prva noč, da sem spal od polnoči do 6.00, ko sem prvič zahteval hrano 🙂 .


Dojenje

No, če sem bila kakšen teden dni nazaj zelo jezna in zmedena ter vstavi poljubno. Je danes temu zelo drugače. Namreč nebo ni tako temno kot sem sprva mislila.

Z Maksom se kljub vsem dodatkom, ki jih je dosedaj dobil (kar malo preveč, po kg sodeč), sva se skozi dojila. In to bova počela vse dokler se meni ne izteče zadnja kapljica. Po potrebi bo dobil dodatek, za katerega pa upam, da ga bo vedno manj. Namreč velik delež pomanjkanja mleka pri meni lahko ima moja nervoza. Po zadnjem tehtanju in podatkih dodajanja mu dajeva spet preveč dodatka. Maks je namreč več časa buden in skozi “nekaj” išče. Sama pa imam občutek, da je skozi lačen, pa temu sploh ni tako 😳 . On bi samo sesal. No, sedajbo večkrat dobil “moje zadevice”, da si malce poveča količino mlekca 😉 . Sicer je njemu vseeno kaj je samo, da je sit.

Njegova mati pa tečnari, namesto, da bi se ravnala po naslednjem besedilu:

Sweet innocent child with your open eyes.
You’ve seen us for who we really are.
And I know that there’ll be tomorrow.
So that hope can have it’s glory day.
And I wish that this world would embrace you
from magic stars and mystery.
My open heart …

Refrain:
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.

I know you, I’ve seen your face before
you brought me to this open door
afraid to walk through.
Please take my hand.

I know that there will be tomorrow.
So that hope can have it’s glory day?
And I wish that this world embrace you
from magic stars and mystery.
My open heart …

Refrain:
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.

I see where we’ll go from here.
‘Cause love doesn’t break
with the right amount of care
in your hands is whom you’ve choosen to be.
Life is a freedom.
Now go out there and be free.

Refrain:
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.
Why did we make it so hard, this life is so complicated
until we see it through the eyes of a child.

Pred mesecem dni bi rekla, da jaz že ne bom komplicirala, če se ne bomo dojili,… pa še marsikaj drugega… Ah, ti hormoni 😉 .


Jezna!

Pred 18 dnevi je bil zame eden* izmed najlepših dnevov, saj sem si “pridelala” enega izmed najlepših fantkov na svetu. Da ne bo kdo bolj pametoval, zame JE, če komu ni njegov problem 😛 .

maks_aja

Zvečer sva popolnoma sama ležala v porodnišnici v sobi številka 14. Nekaj ur sva bila sama in meni je to ZELO pasalo. No, saj so pozno popoldne prišli na obisk moj Lump in obe babici, vendar so morali po večerni viziti oditi. Ležala sva skupaj v postelji, stisnil se je k meni. Glavna sestra naju je prišla pogledat, če je vse vredu in povedala, da sva prav simpatična ter kako lepo se je stisnil fantek k meni. Uživala sem v njegovi bližini 🙂 .

Nato je začel izgubljat na teži, kakor večina ostalih novorojencev. Domov sva odšla s težo 2740g, skoraj -10%. Vendar ker ni bilo nobenih drugih težav, so naju v sredo odpustili domov. Z opombo, da se čez 7 dni prideva stehtat, da vidijo, kako je s težo.

Tukaj se moje težave šele začnejo. Nato je v četrtek in petek lepo pridobival na teži. Ne samo lepo, ampak celo nadpovprečno. V obeh dnevih je pridobil 100g, kar je za normalno za teden, ne samo za tri dni. In kot k vsem ostalim je tudi k nama, te stvari hodila in še vedno hodi preverjat patronažna sestra.

Z njo se delno poznata moj veliki Lump in njegov mlajši brat, saj se poznajo iz osnovne šole. V veri, da nam bo pomagala, nam je v soboto zjutraj pripeljala tehnico. Le-ta pa ni pokazala nobenega napredka in v vsej tej zmedi in kaosu, nama je rekla, da mu naj dava dodatek.

In jezna sem na ta dan! Jezna sem nase! Jezna, ker si prej nisem prebrala ničesar o dojenju. Danes, v tem trenutku vem morda že preveč. Jezna, ker samo gledam koliko moj otrok poje, koliko bo pokazalo naslednje tehtanje,…

ihatenumbers

Razmišljam, kako ponovno pristati na polnem dojenju. Ne da bi bil moj otrok lačen in da bi sama ponovno proizvajala zadostne količine mleka.Zapisujem si ure dojenja, tudi čas, količino dodatka,… ma na hitro pogledano in po resnici povedano, je vse skupaj prekomplicirano. Totalni kaos. Vse to namesto uživanja z otrokom.

Nič utrujena sem že in grem spat. V kolikor ima kdo kak nasvet mu z veseljem prisluhnem 🙂 .

__________________

*bomo verjetno imeli še kakšnega lumpa 🙂 in tudi tisto bo eden izmed lepših dnevov 😉


7 dni nazaj

V nedeljo zgodaj zjutraj okrog 1:00, ko sva se z Lumpom še veselo kramljala in se odpravljala spat, se je moja mala beba veselo premetavala po trebuščku. Sama pa si čisto sproščeno umivala zobe. Nakar čutim en konkreten udarec, nekje desno pod rebri, nato pa pretok tekočine po telesu navzdol. Tako kot ob mojih konkretnih menstrualnih ciklusih, kjer prav čutim curke krvi… si umijem zobe do konca in sedem še 100ič na WC školjko pred spanjem…

Na spodnjicah pa belo-rdeča tekočina. Še vedno menim, da ni nič posebnega, vendar se sprašujem, če je to res to… Ko sem čakala Lumpa, da se še on uredi in greva spat, me je še vedno mučil občutek, da moram na WC… in vedno več tiste tekočine na spodnjicah. Se spogledava in rečeva, da bova še malo počakala, da če je to-to. Ker ni odnehalo, sem začela zmedeno po stanovanju iskat stvari za bolnico. Čeprav je bil eden izmed PDP 14.9. je še nisem imela pripravljene. Vedno sem pa imela pripravljeno materinsko knjižico, vse izvide in napotnico. Ostalo nič. Zato sem hitela iskat navadno zobno ščetko (doma uporabljava električno) in ostale osnovne zadeve ter se oblačit. Na srečo je bolnišnica zelo blizu 🙂 .

Nato sva se zapeljala do UKC Maribor in odšla pozvonit na nočna vrata porodnišnice. Kjer nama je odprlo zaspano medicinsko osebje. Ko povem, da menim, da mi odteka plodovnica, se nameniva v ordinacijo, kjer je na hitro ugotovila, da je res plodovnica in da sem odprta 1 cm. Prinesla mi je še bolnišnično spalno srajco in natikače, povedala sem ji osnovne podatke in potem šla Lumpu sporočit, da lahko gre domov, a jaz ostanem noter.

Prijazna babica, ki se ni predstavila, me je odpeljala v porodno sobo št.2 in me priklopila na CTG ter odšla. Nato me je skozi do 8.00 preverjalo neko drugo dekle. CTG je izrisoval popadke, vendar niso bili močni, odpirala se tudi nisem ne vem, kako zelo. Nekdo v sosednji sobi je pa proti jutru že pestoval svojega dojenčka 🙂 . Pri meni se pa ni dogajalo nič. Po menjavi izmene je k meni prišla babica Rosemarie Franc, pogledala CTG in povprašala, če čutim kaj od tega kar je CTG narisal. Čutila nisem nič, odprta mislim, da tudi nisem bila ne vem koliko, zato sva se dogovorili, da se grem stuširat v porodno sobo 1, se vrnem in bomo videli, če se bo kaj začelo dogajat, če ne bomo morali iskati druge reštive… vmes mi je še dala antibiotik v žilo…

Vmes sva se dogovorili, da  lahko pokličem svojega Lumpa, saj mi je bilo tečno. Spati na tisti postelji ne moreš, pa tudi nervoze je malo, pogovarjat se nimaš s kom… in potem se je lahko prikazal v porodnišnici 🙂 . Po telefonu sem mu sporočila, da se nič ne dogaja, da naj kar pride peš (do bolnice imava maksimalno 20min peš). Ampak ko je prišel se je kmalu začelo dogajat. Popadki so postajali močnejši, pogostejši in seveda bolj boleči… S svojim govorjenjem me je napeljal na pravilno dihanje, me masiral v področju križa s pomočjo eteričnega olja, ki so nama ga prijazno posodili. Uradni začetek poroda je pisan 9.30, končali pa samo 11.52, ko se nam je pridružil 2990g in 48cm velik fant Maks.

mali_maks_takoj_po_rojstvu

Pri dokončanju poroda so mi prijazno pomagale prav vse babice, ki so bile takrat v službi. Glavna babica Rosemarie Franc je svoje delo opravila več kot odlično. Bila mi je v veliko pomoč. Predirala mi je še preostale ovoje, prinesla blazino iz sosednje sobe, me odlično masirala po podplatih in me pod nobenih pogojem ni želela prerezat presredka 🙂 . Za slednje sem ji sedaj ZELO hvaležna, čeprav priznam, ji takrat nisem bila 🙂 . Namreč ob koncu popadka mi je zmanjkovalo moči za zadnji potisk, vendar sem ob pomoči preostalih babic, tudi to zmogla 🙂 .

Nato smo se pa vsi trije carkljali v porodni sobi kar nekaj časa, saj postelje na oddelku še niso bile pripravljene. Vendar moram priznat, da je bilo prav fajn doli 🙂 . Nobene gužve, tišina, tako da sva se midva s tamalim veselo naspala preden so naju prepeljali na oddelek 🙂 . Lump je pa šel izčrpan domov 🙂 , saj celo noč ni nič spal, jedel tudi ne. Nato se proti večeru z obema babicama vrnil na obisk. Kjer smo bili nekaj časa sami, saj so Maksa pregledovali in nato končno tudi pripeljali k nam, da smo ga lahko cartali 🙂 .

mali_maks_nogica

Kmalu po porodu je Lump rekel, da če prideva kdaj sem. Sem mu hitro povedala, da sicer verjetno ja, ampak ne kmalu 🙂 .


29. teden

29week

Že nekaj časa sem se spravljala delat nosečniški avtoportret. Danes sem si končno vzela čas, si pripravila svoj mini studio in šla fotkat. Na srečo nama je zaradi pomanjkanja časa ni uspelo prebarvat v kakšno nežno rdečo barvo in je ostala bela. Pri fotkanju, pri slabi svetlobi je bela barva super 🙂 . Namreč bliskavica se od nje odbija 🙂 .

Delanje avtoportreta je kar zahtevna naloga, ampak nekaj slikic mi je uspelo, vendar jih je večina bolj za privat, nekaj je popolnoma brezveznih, nekaj jih je pa dejansko uspelo. Svoj podvig nameravam ponoviti še vsaj enkrat, saj sem dobivala ideje in sedaj se znam tudi orientirat.

Mnenja, zaželjena 🙂 .


Jane Slalom Pro H19

No, končno ga imamo. Bitka za voziček Jane Slalom je neusmiljena. Pardon, rabljenega. Namreč moraš imeti hudičevo srečo, da ga dobiš za dobro ceno in da ti ga ne prodajo tik pre nosom. Ok, priznam lahko bi ga imeli že prej, ampak enega nisem želela vzeti, saj ga nameravamo obdržati še za drugega otroke, če bo 🙂 . Namreč tisti je imel poškodovan športni del, ampak ta je tako ali tako največ v uporabi in zato sem tistega odklonila.

Nato so mi dva prodali pred nosom in je potem se je moj lov nadaljeval. Nakar sem našla enega lepega, malo rabljenega in cenovno ugodnega, ampak se nismo mogli dogovoriti za prevzem. Najprej so čakali na nov voziček, jaz sem čez vikende delala, nato so oni odšli na morje za 14 dni. Nakar sem jih teden dni skušala dobiti na telefon, žal neuspešno. In se na koncu odločila, da pokličem druge ponudnike, ki so se pojavili 🙂 .

Ti so v tem času še malce znižali ceno (-50€), kar moram priznati, da mi je bilo ZELO všeč in še barva vozička mi je bila VELIKO bolj všeč kot pri prejšnjem 🙂 . Tako smo se v soboto zapeljali v belo Ljubljano ponj

jane_slalom_pro_h19zraven osnovne opreme smo dobili še zimsko vrečo, ki je resnično topla in mehka ter dežnik oz. senčnik za sonce 🙂 . Razlika v ceni med zadnjima dvema je bila 100€, vendar glede na dodatke bom rekla, da upravičeno 🙂 . Na poti domov sem videla še eno presenečenje, ki se je skrivalo v torbi. V torbi je še bila podloga za previjanje, tega nisem pričakovala in sem vesela, da je. Vsaj za prvih nekaj mesecev, ker nama je ni potrebno kupiti 🙂 , saj ne da bi bil to problem, ampak je fajn, če ni potrebno.

Sedaj sva športni del vozička in lupinico pospravila, košara in podvozje pa še morava, saj je vse lepo ohranjeno in se mi zdi škoda, da bi se gor nabiral prah 🙂 .

Sedaj morava kupiti še samo malenkosti, ampak te bodo počakale 🙂 , ker se nam nikamor ne mudi in imamo še kar nekaj časa.


Prvi nakupi

Včerajšnji praznik sva oz. smo izkoristili za potep čez mejo in nakup prvih večjih zadev za našega tamalega lumpa 🙂 . Že pred mesecem dni smo skočili v toysa, saj so imeli takrat v akciji eno luškano posteljico za 150€ oz. nekaj takega 🙂 . Vendar ko smo prišli gor, smo bili že prepozni, niso jih imeli nič več. Zato je veliki Lump, ki je veliko bolj vešč v nemščini, povprašal kdaj jih spet dobijo. In rekli so, da jih dobijo nekje junija. In takrat smo vzeli samo eno majčkeno darilo za Tinkaro, ki je naslednji dan praznovala svoj prvi rojstni dan 🙂 in za na posteljico leteče medvedke za našega tamalega lumpija 🙂 .

Pred včerajšnjim odhodom je Lump poklical gor in so mu povedali, da tiste, ki je bila maja v akciji, nimajo in da jo dobijo sredi julija. Ok, saj bi lahko še morda počakali 14 dni, vendar mi ni do tega, da se vozim v Avstrijo v času dopustov, saj je potem gužva za nazaj, nikoli ne vem, kako se bo moje počutje spremenilo (seveda razmišljam pozitivno, ampak nikoli ne veš) in smo se odločili za ta drugo.

En dan prej sva se še sprehodila po naši trgovini pikapolnici in malo pregledala cene, da jih znava približno primerjat z zgornjimi. Če sem že tam in če najdem kaj lepega, zanimivega in za dodatek še kaj cenejšega, potem tudi vzamem 🙂 . Predvsem naju je zanimala posteljina in drugi morda malo večji pripomočki 🙂 .

Na koncu smo kupili posteljico, ki jo mora Lump še sestaviti, kar jo bo v krajšem času, saj ga zanima, če je vse v škatli. Sam dela na servisu in organizira montaže ter ve, kako se kje kaj pozabi 🙂 . Tako jo bova sestavila, dala gor še zavit jogi in ga potem avgusta do konca pripravila za našega Lumpija. V primeru, da ne dobimo obiska za par dni, sicer bomo to naredili malo prej 😀 . Zraven postelje smo dobili en komplet posteljine že zraven in ker je najin cilj, da otrok spi v svoji postelji, dokupila še dve posteljini zraven 🙂 .

posteljina_maks_medek_vlakec

posteljina_maks

Nato sva našla še eno tako lepo, nežno dekico,

dekica_za_maksa

ki se ji nisem znala upreti, saj je bila tako prijetno mehka. Me je Lump zabaval, da ne ve za koga bo na koncu tale dekica. Za naju ali tamalega 😉 .

Temu kompletku:

kompletek_za_maksa

se tudi nisem mogla upreti 🙂 . Namreč je tako lep in mehek 🙂 . Upam samo, da mu ne bo premajhen, čeprav je št. 50. Manjše številke skoraj ne upam kupovat 😳 .

Zraven sva kupila še tudi nekaj bodijev, saj teh ni nikoli premalo. Bodije sva vzela v C&A, saj so nama bili cenovno ugodni in všečni. Zelo všeč mi je bil tale:

body_st_62_maks

in tale:

maks_bodi_gozdne_pravljice

Ah, mali komaj čakava, da se nama pridružiš 🙂 .

Tako sedaj imao posteljico, nekaj stvari za obleči, tako da nag ne boš 🙂 . Jutri, če bo vse vredu, dobiš še prevozno sredstvo za naslednji dve leti 🙂 .


Voziček

Nisem si predstavljala, da se bova tako dolgo odločala, kaj bova oz. bi imela. Namreč, ko sva Mihija pazila sva bila zelo zadovoljna z njegovim PegPeregotom Pramette. Bil je oz. še vedno je modre barve, na štirih kolesih in zelo maneveren na asfaltnih in malo grobih površinah. Sem mislila, da sva se za voziček že  odločila.

Vendar sem lani poleti in potem še nekaj malega v jeseni vozila Tinkaro naokoli z vozičkom Jane. Po asfaltnih površinah ni bilo razlike medtem, ko na terenu je bilo pa vseeno malo drugače. Ker upava, da nama v naslednjih par letih ne bo potrebno popolnoma opustiti svojega fotografskega hobija, kjer se rada podiva po kakšnih brezpotjih, delno urejenih gozdnih poteh,  sva zraven  skoraj diplomirala, kateri voziček bi izbrala.

Tako sva prejšnji teden, ko sva Tinkari kupovala darilo, pogledala še vozičke. Najprej Jane, nato sva pogledala še GT3 od PegPeregota, ki je bil meni ZELO všeč, ampak velik. Ker veliki Lump meni, da ga bom tudi potem težko zlagala, dvigovala v avto in po nekaj stopnicah do vhoda, sem sem se mu “morala” odpovedat. Nato sva gledala še en Quinnijev trikolesnik, ki nama ni bil všeč, cenovno tudi eden izmed dražjih. Tako sva glede ceno, kvaliteto in uporabnost, odločila za jane.

Od vozička namreč želim, da lahko otroka vsaj 2 leti prevažam v njem in, da  zdrži (sestavljanje in razstavljanje).  Sedaj se odpravljam na lov za kakšnim rabljenim vozičkom Slalom Jane z lupinico, če ga do konca julija, ne najdem, bova vzela novega. Torej, če ima kdo doma omenjen voziček in ga ne potrebuje več, se naj kar oglasi 🙂 . Sama bom pa redno preverjala bolho ipd. portale 🙂 .