Category Archives: otroci

Jutra

Nisem jutranja oseba. Rada sem in še vedno spim dolgo in zvečer dolgo gor. No, slednje – dolgo bedenje, je samo še želja, saj me ob aktivnem Maksu, zvečer kar hitro zmanjka. A na srečo je naš mali pišek mišek ;), tudi bolj jutranji zaspanček in ga vedno budimo, razen ob vikendih, ko se vsi skupaj zbudimo okrog 8.30.

Ta del skupnega prebujanja mi je nekaj najelpšega. Ko sva bila sama, so bila jutra vsekakor drugačna 😳 . Z drugačnim zbujanjem in dlje časa nama je uspelo ostati v postelji. Z malim radovednežem nam to na žalost ne uspe. Ok, mislim, da smo vseeno še dobri, saj nam večkrat uspe ostati vsaj pol ure v postelji, se cartat, lubčkat, pogovarjat… Magic 😉 .

Najbolj prijetno je, ko se mali lump prebudi, se vsede na posteljo, nasloni name in nama vsakemu posebej vrže poljubčka. Nato mi sleče majco in se priklopi. Vse to naredi še napol buden in napol zaspan. To je tako posebno, tako fajn… upam, da bo trajalo še nekaj časa.

Potem pa navadno zagleda sesalec, delfinčke na stropu,… ali se spomni na fen v kopalnici in je že akcija. Danes zjutraj je naš priden fant, posušil atiju lase s fenom, potem še malo meni… sebi segrel nogice ipd.

Fajn nam je 🙂 in imamo se radi 😉 .


Fajn nam je

Ah, zapisa ta in Maksov blog ni bilo že celo večnost. Zakaj? Enostavno ne pridem zraven, da kaj napišem. V kolikor pa pridem za računalnik sem tako utrujena, da ne vem več kaj sem želela napisat.

Naš velik fant raste in to z velikim pospeškom. Radoveden 100/h. Nima časa, jest, spat, previt. Ima pa čas za vse kable v našem stanovanju, vse možne lučke. Na njegovo srečo mu tega še hitro ne bo zmanjkalo ;). Uživa v vodi, bolj ko noriš, bolj je fajn. Lovljenje, skrivanje zakon 🙂 . Na srečo je en velik smeško tudi, ko je koma zaspan. Samo vožnja je še vedno problem. Voziček je postal vredu, saj je verjetno ugotovil, da se tako vidi več stvari. Jaz sem tukaj na slabšem, saj sedaj v vozičku se več ne spi, ampak ok 😉 . Sedaj je fajn zaspat samo še mami in njen ziz. Ko pa ima mami dovolj, je pa ati tudi vredu, ampak samo ponoči 🙂 .

Spoznavamo tudi prve prijatelje in krademo prve igrače. No slednje samo otrokom sorodnikov 😉 , zato smo skasirali tudi že kakšno po buči, ampak vse mine 🙂 .


Ena malo daljša misel

Če otroci doživljajo grajanje,

se naučijo obsojati.

Če otroci doživljajo sovražnost,

se naučijo nasilnosti.

Če otroci doživljajo strah,

se naučijo biti zaskrbljeni.

Če otroci doživljajo pomilovanje,

se naučijo smiliti sami sebi.

Če otroci doživljajo ljubosumje,

se naučijo zavisti.

Če otroci doživljajo sramoto,

se naučijo prevzemati krivdo.

Če otroci doživljajo spodbudo,

se naučijo samozavesti.

Če otroci doživljajo strpnost,

se naučijo potrpežljivosti,

Če otroci doživljajo pohvalo,

se naučijo ceniti sebe in druge

Če otroci doživljjo sprejemanje,

se naučijo ljubiti.

Če otroci doživljajo odobravanje,

se naučijo imeti radi sami sebe.

Če otroci doživljajo priznanje,

se naučijo zastavljati cilje.

Če otroci živijo tako, da delijo z drugimi,

se naučijo velikodušnosti.

Če otroci doživljajo iskrenost,

se naučijo resnicoljubnosti.

Če otroci doživljajo poštenost,

se naučijo biti pravični.

Če otroci doživljajo prijaznost in pozornost,

se naučijo spoštovanja.

Če se otroci počutijo varne,

se naučijo zaupati vase in v ljudi okrog sebe.

Če otroci doživljajo prijateljstvo,

se naučijo da je svet prijeten kraj za življenje.

Dorothy Law Nolte


Dojenje

je zame ena izmed najlepših, naintimnejših in zelo lepih vezi v starševstu. In super je, če nam uspe 😉 . Pri nama je bilo na začetku zelo fajn. Dojila sva se na 2,3h, dolgo 1h. Vendar meni to ni bilo nikoli odveč, saj sem videla, da je mali zaspal 🙂 . Nato se malo predramil in spet jedel, tako kot so nam to predstavili v šoli za starše in sva uživala 🙂 . Vse dokler ni prišla sobota 19.9. , ko nama je patronažna prinesla tehnnico in smo ugotovili, da ni šel 0g gor.

Namreč zaradi negotove patronažne, ki ni zaupala svojim instiktom, smo ga tehtali čisto vsak dan odkar sva prišla domov. In ker jo je imela čez vikend doma, nam jo je posodila. In ker je bil Maks res pravi drobižek, čeprav je bil rojen le 6 dni pred rokom, naju je zajela panika. In sva poklicala patronažno, ki ga je zamenjala z drugim otrokom in nama svetovala, da mu naj dava dodatek. Kljub temu, da je moj fantek dobil v dveh dneh pridobil toliko teže kot bi jo moral v celem tednu. In glede nato da smo se na videz poznali in je medicinsko osebje, ki ima veliko znanja in predvsem izkušenj, sva ji verjela in mu dala celoten dodatek. Mali pa je bil star šele 6 dni.

Ker mi ni odgovarjalo, da bi moj fantek pristal na dodatku, sem hitela iskat informacije drugje 🙂 . Najprej sem iskala e-naslov zdravnice, ki nam je predavala v šoli za starše. Našla sem jo na naslednje seznamu Asist. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specijalistka pedijatrije, IBCLC in ji poslala email kjer mi je svetovala, da jo naj pokličem naslednji dan, ko je v službi, da se pogovoriva. Po telefonskem nasvetu mi je svetovala, da naj ukinem dodatek in se samo dojiva. To sem tudi naredila, vendar je bil tretji dan naš mali fantek prav nervozen… in naslednji dan je prišla patronažna s tehnico, kjer sva ugotovili, da je šel v treh dneh gor samo 30g -> premalo.

Zato sem spet šla iskat informacije dalje in prišla naslednjo stran, kjer sem dobila nasvet, da mu naj počasi odvzemam dodatek, ne takoj. In to smo tudi počeli. Prejšnji mesec smo prišli tako daleč, da smo dali samo en dodatek v mali vrednosti čez praznike je prišel skoraj dan, ko ga ne bi dobil. Vendar sem malo skeptična, da bi ga pustila brez, saj so mi bile plenice sumljivo manj mokre in si nisem upala. Tehtamo ga sedaj samo v posvetovalnici, saj patronažne na srečo ni več. Zakaj? Ker mi je enostavno vlila preveč strahov glede tega. Vsakič razmišljam, če je dovolj pojedel ali mu kaj manjka. Ko vidim v plenicah rumen madež najprej pomislim, da nima dovolj tekočine in ne pridobiva dovolj. To, da mu primanjkuje tekočine mi je popolnoma jasno, saj ko kaka, je blato precej trdo, sploh tisto prvo. Čaja ali vode pa naš mali fant ne vzame, če ni lačen in tako sem sedaj malo grda mami, ki ko vidi, da je lačen mu najprej ponudim čaj ali vodo 😉 .

Skratka, dojenje mi je super fajn, ne nameravam še odnehat, žal mi je samo to, da smo mu takrat ponudili dodatek, ko ga še ni potreboval 😦 . To je žal šola in izkušnja, ki je odprej nisem mogla imeti. Pri naslednjem otroku bom ravnala drugače. Jezna sem nase, ker nisem poslušala naju, ampak eno tretjo osebo. Čeprav opravlja to delo že lep čas, si ne zaupa, je nezaupljiva sama vase. Žal sem jaz takšna oseba, ki vse kar drugi povedo vzamem v obzir. V tem primeru celo preveč in popolnoma nepotrebno. Imam lepega, zdravega in razigranega fantka, ki ga znam poslušat in noro rada, to je pa tudi tisto kar največ šteje.


Različni pogledi

Naslednji stavki me silijo na bruhanje.

Dojenček mora imeti dudo, če ne ni dojenček.

Če ima hladnejše rokice ga zebe.

Pusti ga malo jokat, ga boš razvadila.

Preveč poljubčkov dobi.

Ne nosi ga po rokah, ga boš razvadila.

Dojenček ne sme bit na tleh, ker se bo preveč okužil.

Vsi otroci se ne plazijo.

Ne vem, mogoče se še spomnim kakšnega, ampak ob teh stavkih mi je enostavno slabo. In ja pravilno ste ugotovili, da naš mali mucek nima dude, ima včasih hladnejše rokice, ne puščam ga jokat, saj nikoli ne joka zastonj. Na tleh bo veliko, saj ne bomo uporabljali hojice, bomo pa veliko sesali 😉 .


Trije v postelji #2

Pred malo manj kot pol leta sem pametovala. Bila sem prepričana, da najin otrok ne bo spal med nama, da bo spal v svoji postelji. Sedaj, ko je to malo zlato bitje staro skoraj 3 mesece… 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳

Trikrat lahko ugibate kje spi? Jap, čisto nič se niste zmotili, če ste na to odgovorili, da spi med nama. Prve tri dni je v bolnici prespal z menoj v postelji, občasno oz. natančneje zadnjo noč sem ga dala spat v “njegovo”, da sem se malo spočila in po ZELO dolgem času malce odspala na trebuhu. Hudimano je pasalo 😉 .

Ko sva 16. septembra prišla domov je velik Lump rekel, da ga dava spat k nama, da se malo pocartamo. In tako je nekaj dni spal pri nama, ko je taisti Lump rekel, da ga dava v svojo posteljico. In sva ga položila, zaspal in se kmalu zbudil, pobruhan. Sedaj ga pa jaz nisem želela dati v njegovo posteljico. In tako je ostalo do cca. teden dni nazaj. Ko je zaspal med nama sem ga dala v njegovo posteljico in malce zaspala, ko me je prebudil jok. Jokal je, ker ga je napenjalo in je moral prdnit. Sama sem šla na WC in ko sem se vrnila, sta se z velikim Lumpom cartala v veliki postelji.

Ponoči pa tudi čez dan ga pogosto napenja, tako da ubožec spi bolj malo. Ko končno zaspi, se čez 30 min zbudi. Sploh, kadar je sam. V kolikor je pa eden izmed naju blizu, je še nekaj možnosti, da bo zaspal.

Tako sedaj spimo vsi skupaj, prostora na postelji je še vedno dovolj. Cartamo se celo noč in zanekrat nam tako še ugaja. Vendar ko bodo krčki ponehali, sledi selitev v svojo posteljo.


Mak

maks_s_prababico

Tole zelo cenjeno sliko je naredil moj najboljši Lumb ob prvem obisku moje babice in njunega srečanja. Ta slika mi pomeni ZELO veliko. Všče je bila tudi moji teti, ki ni njena mama. In meni je ni bilo problem natisnit eno z zelo dobrim canonovim printerjem 😉 .

In so jo je dala v kredenco. Ta teta je Tinkarina babica in si jo je namestila na kredenco. Tinkara se včasih pazi pri njej, včasij doma. In danes jo je videla in rekla:”Mak” (tako kliče Maksa). Teta ni vedela kaj ji govori, zato je sledila njenemu pogledu, ki jo je pripeljal do te slavne slike 🙂 .

Te male glavice so pametne in jih preveč podcenjujemo 😉 . Hvala Tinkara, da me poznaš tudi tako malega kot sem na tej sliki 🙂 .


Nasmeh

mali_smejici_maks

Tak nasmeh dobiš ob katerikoli uri, samo če mi zamenjaš mokro pleničko 🙂 . Še malo večjo dozo smehca, če me pustiš odvitega nekaj časa 😉 .


Potep

Včeraj sta me moja dva poskusno peljala malo ven. Šli smo na obisk h Kitakom 🙂 . To so tisti, ki imajo fantka in punčko. In zaradi njih imam kar nekaj dodatnih stvari za obleči 😉 . Namreč kot je mami že v komentarjih zapisala, mi voziček in avto, še nista najbolj všeč.

In ker sta moja dva kar potepuha, bi me rada navadila na oba prevozna sredstva. No, saj sedaj pozimi, niti ni tako nujno. Potem spomladi, bi bilo pa fajn se kam odpeljat. Obiskat kakšne prijatelje izzven Maribora, mogoče celo malo na morje skočit… Ampak včeraj nam je delno uspelo 🙂 . Oblekla sta me na hitro v toplega pajaca, mi dala kapico na glavo in me položila v košaro. Do tod je bilo še vse precej vredu. Ko smo se začeli peljati, mi ni bilo več preveč všeč. In sem začel jokat, kar počnem zelo redko.

Zato mi je mami, ki je sedela odzadaj dala tolažilno dudico, kar mi je prijalo. To je ugotovila že, ko sta me z atijem peljala domov s porodnišnice, ko mi je dala prst za sesat*. In smo se v miru prepeljali na obisk. Potem mala sirena po stopnicah navzgor in ko smo prišli k njim.

Ja, kaj se čudite, če je to vse novo zame. Nič mi ni kaj preveč všeč. Nato je mami ugotovila, da imam mokro ritko in je tudi to razlog za moj jok. Lulam namreč konkretno 🙂 . In ko me je začela previjat, ji je na pomoč priskočila na pomoč moja velika prijateljica Tinkara. S čistilnim robčkom me je umila. Zato hvala Tinkara! Nato me je skozi hodila gledat in božat.

Kmalu zatem sta domov prišla še njena mamica in brat Miha. Takoj je mamici pokazala kje sem. In ko sem ležal se je nežno nagnila k meni, me pobožala, dala lubčka. Ja, očitno sem ji všeč 😉  😳 .

Nato mi je še njen brat Miha, ki navadno še zelo nerad deli igrače, posodil svoja nova Lego avtomobila. In me nežno in zadržano pobožal. Kot da mu je nerodno, se mi približat. Miha, ti kar pridi k meni, saj ne grizem. No, vsaj zaenkrat 😉 .

Nato sem blaženo zaspal. Vmes si je Tinkara sposodila mojo flaško in želela spiti moje mleko. Hm, ne vem, če mi je to ravno najbolj všeč. Se bova že še zmenila, ko odrastem 😉 . Ali pa bova skupaj jedla iz enega krožnika?

Ati je popravil računalnik kolikor je lahko, zato je bil čas, da gremo domov. In moja dva sta me spet nekaj oblačila, dala v neko grdo košaro, me še čez glavo pokrila,… Eh, nič nista pridna. In smo se peljali domov. Tokrat je za tolažbo, pomagala flaška. Po nekaj minutah vožnje, ko se je mami zdelo vredu, da mi jo umakne. Ja, očitno je želela ugotoviti, če mi je vožnja že kaj bolj všeč. In nisem več jokal 🙂 . Zato smo še poskusno naredili malo večji krog, preden smo prišli domov. Ko smo prišli domov, se tudi po stopnicah nisem jokal. Torej mogoče sta me prepričala, da potepi niso tako slabi. Bomo morali kmalu spet ponoviti, da se vidimo, če je res temu tako.

Nič, ker sem utrujen grem spat. Fajn se mejte 😉 .

*nismo še imeli dude 🙂


Rastemo

Danes sem bil prvič v posvetovalnici. Mami mi je pred 14 dnevi izbrala prijazno in zelo nežno pediatrinjo. Prijazna sestra me je stehtala in izmerila.

Pri enem mesecu in dveh dneh sem težek 3700g in velik 53cm. Moja glavica sedaj meri 37 cm. Dobro se razvijam motorično. Danes sem bil tudi ZELO priden pri teti zdravnici. Nisem se nič jokal, celo zelo miren sem bil 🙂 . Veliko bolj kot doma na previjalni mizi.

Danes preden smo šli k zdravniku, me je previjal ati. In je preverjal, če sem kaj žgečkljiv 🙂 . Vrnil sem mu, tako da sem ga polulal 🙂 . Mu bom že vrnil, ko bom malo večji. Mami pravi, da je ati ZELO žgečkljiv po podplatih. Moja mami je tudi Miheja, tistega velikega fanta, ki me ima ZELO rad in me ZELO pogreša, naučila žgečkat atija, pred parimi leti. Komaj čakam, da se bova skupaj spravila nanj 😉 .

maks_1_dan_manj_kot_mesec