Category Archives: razmišljanja, filozofiranja,

Pravi čas?

Par minut po tem, ko sem rodila Maksa, sta mi prijazna babica in porodničar rekla, da se vidimo čez kakšni 2 leti. Ta veliki lump je pa takrat samo z veseljem potrdil. Takrat, čeprav me porod ni bolel, sem rekla, da ne vem, če bomo še kdaj prišli sem.

Hmm, moje besede so se čez 14 dni že spremenile. Porod je bil pozabljen, bolečine, če sedaj pomislim niti ni bilo takšne. So me in me še vedno določena dejanja bolj bolijo kot sam porod. Saj ko vidiš in prineseš domov tako malo štručko, ne moreš, da se ne bi veselil in želel še kakšne.

Sama imam zelo, zelo rada otroke. Vedno ko sem razmišljala o sebi, partnerju in družini, sem si predstavljala veliko družino. Ne vem od kod mi to. Vendar sedaj vedno bolj ko razmišljam o veliki družini mi je sama ideja zelo všeč, ampak ne želim si, da bi živeli v malem stanovanju, redkokdaj obiskali morje… Priznam želim si tudi sama videti še kaj sveta, seveda skupaj z njimi. Vsi začetki so težki in jaz ostajam optimist 🙂 .Nikoli ne reči nikoli… No pa sem zajadrala nekam 🙂 .

Ob nerazumevanju moje bližnje okoli za naše novega člana, je bilo moje prvo leto precej naporno. Razen partnerja in nekaj prijateljev, nisem imela nikogar, ki bi se lahko zanesla nanj. Da bi malo popazil na Maksa in bi šla sama kam. Sedaj bi ga pustila, vendar imava oba z velikim lumpom toliko dela, da tistih par uric na dan in vikende, ki jih imamo zase, niti ne dam. Gremo skupaj in počnemo stvari skupaj 🙂 . Kajti sama sem sprva razmišljala o dvema otrokoma, eden in kaj kmalu drugi zanjim. Vendar se ni izšlo.

Sedaj ko Maks hodi v vrtec, sama imam zaposlitev in tudi služba velikega Lumpa je stabilnejša, počasi razmišljam o novem članu. Potem ko sem videla, da ne bo majhne razlike, sem začela razmišljat o razliki 30 mesecev… Tej razliki se počasi, a vztrajno približujemo… In moji dvomi so vedno glasnejši. A je Maks pripravljen sprejet dojenčka? Kako ga bo sprejel? Ljubosumnost bo prav gotovo kakšna, saj se mu sedaj veliko posvečamo. Dojenje?! Z dojenjem še tudi nisva zaključila. Ok z novo nosečnostjo in spremembno mleka je možno, da se odstavi sam, ker sedaj nam to ne uspe. A smo vsi skupaj pripravljeni na še enega člana?

Prepustili se bomu in videli kako bodo stvari stekle. Malo bomo še preračunali in potem akcija. Zelo si želim družbe za Maksa, saj ko vidim, kako sta veliki Lump in njegov brat povezana, tudi sama pogrešam brata ali sestro. Vedno sem si želela imet, a žal ni šlo 🙂 .


o mamah in babicah

Biti nekomu mama je zame privilegij. To je nekaj kar ni dano vsakomur. Poznam nekaj parov, ki so si dolga leta prizadevali, da bi imeli otroka in jim ni uspelo. Zato cenim vsak trenutek, ki ga lahko preživim z otrokom. Kadar me potrebuje, sem tukaj.

Moji mami to ni preveč všeč. Pravi, da je razvajen, da je mamin sinček in ne vem kaj vse. Res sem, ko je bil majhen zahtevala, da se ga pravilno dviguje, nosi itd. Predvsem to ji je bilo napoti in naporno. No, obema babicama. Sama Maksa nisem postavljala na nogice, kadar je imel priložnost in možnost, se je sam. Vsega kar sedaj zna se je z malo moje pomoči naučil sam.

V tem vmesnem času, preden se je naučil hodit, sem poslušala, kako sem lena mama, da ga ne sprehajam,… da s tem ni nič narobe, saj sem jaz tebe tudi… AAAAA! Tukaj se mi je sprožil alarm, ker moja draga mama, ti mene nisi nikoli vzgajala. Ti ne veš kaj pomeni imeti otroka in ga vzgajati. Mene sta vzgajala ati in babi. Ti si pa skrbela zase. Zato da si lepo oblečena, da imaš čiste čevlje, vsak mesec novo frizuro,… To si vedno znala in za te zadeve tudi pri meni poskrbela, ampak jaz sem imela drugačne želje od tebe 🙂 .

No, priznati moram, znala si me skregat za vsako slabo in lepo oceno, oblečeno trenerko, branje knjig, poslušanje drugačne glasbe, pokazat, da so moje prijateljice boljše od mene. Da o tem, da niti ne znaš poslušat raje ne bi,…

Ampak jaz ti to sedaj oprostim, saj vem, da si samo ena izmed kokoši v kokošnjaku. Želim si samo, da boš nekje v sebi našla dovolj volje, da se spremeniš in ugotoviš, da imaš krasnega vnuka.

Menim, da od babic ne pričakujem čisto nič posebnega. Ne želim, da ga silijo v gledanje risank, govorjenje, stvari, ki jih trenutno še ne zmore ali ne želi. Sladkarije v zmernih količinah, zaradi zobkov, ker nima dobre kvalitete zob. Želim, da prisluhnejo njegovim željam, ker zna zelo lepo izrazit kaj si želi, samo prisluhnit mu je potrebno 🙂 .


Branje knjig, izdelava načrtov in realizacija

Lani avgusta sem bila prisiljena začeti razmišljati, kaj bom počela, ko bo naš fant odkorakal v vrtec. Nekako sem si v glavi zamislila naslednja dva načrta.

  1. Maks gre lepo v vrtec. Prvi mesec (september), najprej 2h vrtca in počasno podaljševanje oz. prilagajanju njemu, saj ga pred tem praktično nihče ni pazil. Če bi šlo brez bolezni bi bil do konca meseca lahko ostal do kosila, vendar smo dobilo šesto bolezen. Nič hudega, nič resnega in smo malo podaljšali uvajanje. Da skrajšam, konec oktobra je že brez problema spal.  Novembra je že z veseljem hodil v vrtec.
  2. Sama začnem delat. Nekje, nekaj.

En dan pred dnevom D, kot mu jaz rečem, sva se z velikim Lumpom na sprehodu prepirala. Jaz vztrajno trdila, da vzamem službo pri velikem poku, on da naj vztrajam pri svojem podjetju in tu razvijam ideje ipd. Trmasta kot sem, 😳 oven, sem vztrajala, dokler nisem na gmailu dobila mail.

V mailu sem dobila super truper mentorja, ki mi pomaga pri ustanavljanju s.p. Sicer mi je svetoval malo drugače kot sem jaz to izvedla. Ja, spet oven, ki dela tako kot njemu paše. In v tem trenutku mi je žal, da mu nisem vsega zaupala, saj bi bilo enostavneje in morda boljše. Ampak sedaj je tako kot je 🙂 .

Enkrat sva se dobila septembra in sedaj pred božično novoletnimi prazniki. In že septembra mi je dejal, da naj preberem knjigo Milijonarji o sebi. Moram vam priznat, da mi je žal, da sem tako dolgo čakala. Knjiga je superca 🙂 . Nato sem za nalogo dobila še da preberem knjigo Bogati očka, revni očka in Kvadrant denarnega toka. Od zadnjih dveh sem prebrala samo prvo, druga še čaka.

Znana sem po tem, da veliko razmišljam, načrtujem, ampak toliko razmišljanja in akcijskih načrtov, priznam, da še nisem imela. Komaj sem čakala, da minejo prazniki. Sedaj sem polna energije in si iščem stvari za delat. In nekaj sem že našla, nekaj še pa bom 🙂 .

Želim si, da mi vsaj polovica tega uspe 🙂 . Moje podjetje, je moj otrok tega leta. Naslednje leto ali pa konec tega, če ne bom mogla dočakat naslednjega :mrgreen: , pa pravi otrok. Bomo videli kako bomo razpoloženi 🙂 .


Maks

Pred skoraj dvema letoma sem izvedela, da te bova imela. Takrat in celih devet mesecev, sem se spraševala kakšen boš. Kakšen bo tvoj karakter, komu boš vizualno podoben, boš nasmejan, dobrovoljen fant, kaj boš imel rad, česa ne boš maral…

12. septembra, ko sva se z atijem še sama zadnjič in dolgo sprehajala po parku, sem sedela na klopi. V šali sem te spraševala, kdaj boš prišel na svet, da vidim, če imaš moje oči 🙂 . Neskončno sem si te želela prijeti, te varovati, te nasmejati, biti tvoja mami. Že takrat si bil priden fant in naslednji dan, sem te že imela 🙂 .

Danes lahko napišem, da si zame najlepši, najbolj priden in najbolj radoveden mali fantek 🙂 . Vsaka tvoja še tako grozna lumparija me spravlja v smeh, tvoj nasmeh mi daje poleta…

Všeč mi je, kadar slišim še toliko krat znan zvok, ko razipaš klupice po tleh 🙂 , všeč mi je ko pokažeš, da bi rad imel fen, všeč mi je ko mi daš nogico, da ti dam lubčka gor. Všeč mi je, da imaš rad glasbo, ne glede na zvrst, čeprav ti je rock bolj všeč 🙂 in jo zahtevaš takoj, ko se zbudiš ali stopiš čez vhodna vrata 🙂 . Malo manj mi je všeč, ko te najdem na elementu dnevne sobe, ko stojiš ob zvočniku in televiziji, da bi si prižgal novoletne lučke. Všeč mi je izraz na tvojem obrazu, ko ti jih prižgemo 🙂 . Všeč mi je, ko me zjutraj zbujaš. Vesela sem, ko mi daš poljubčka. Veseli me, da so ti všeč bagerji, žerjavi. Smešno mi je, ko si tako navdušen, da prenehaš jest, pit… samo opazuješ s svojimi zvedavimi očkami. Veseli me, da imaš zelo rad sesalec, metlo in čistila. Verjemi, da bom to z veseljem tudi v prihodnosti uporabila v svoj prid 😉 twisted .

Vem, da delam napake in vem, da čutiš prihajajoče spremembe, ampak vedi, da te imam neizmerno rada. Četudi me kdaj ne bo toliko ob tebi kot sem bila dosedaj. Upam, da bo takšnih dni čim manj in da bova še dalje skupaj spravljala ob živce atija, babice, tete itd. Glavno, da se imamo radi in se imamo fajn.

Zaradi tebe in tvojega atija je moj dan lepši, vrednejši in rada vaju imam moja lumpa! 🙂 Zaradi tebe želim biti še boljša 🙂 .


Leto 2011

Pozdravljeni v letu 2011 🙂 .

ognjemet

Za to leto si želim, da bi bilo moje dobro leto.  NE želim si da, bi bilo to eno izmed mojih najboljših let.  Imam veliko idej, načrtov in ciljev. Trudila se bom, da se bodo v največji meri izpolnili.

Torej moje želje in cilji za prihodnje leto so:

  • do konca uredit en hudo dober spletni portal, ki sedaj sameva,
  • se naučiti veliko o SEO, facebooku, twiterju in podobnih novih tehnologijah,
  • narediti čim več dobrih potretnih družinskih fotografij,
  • da  v prvi polovici leta 2012 dobi Maks brateca Miheja ali sestrico Majo 😉 ,
  • da pomagam svojim prijateljem na poti k uspehu,
  • večkrat kaj zanimivega zapisat na blog,  objavit več fotografij na flickrju,
  • spoznat še veliko zanimivih ljudi in
  • predvsem premagat svoj bedni strah, ki me ovira pri vsem tem 🙂 .

Vam moji obiskovalci, naključni mimoidoči pa želim v prvi meri veliko zdravja, veliko sreče, medsebojnega razumevanja in vsega kar si sami želite 🙂 .


“domače” branja

Po dolgem času sem si zaželela malce drugačnega branja. Da ne bom brala samo knjig o usabilityju, seo,… in ker imava doma goro knjig o fotografiji… v glavnem je vsebina hdr in potem post-produkcija…

in ker sem si vse življenje želela delat z otroci, vseh starosti, navihanosti, vragolijami,… in ker rada slikam… sem si predkratkim naročila še knjige o fotografiranju otrok, ki jih sedaj z veseljem prebiram… da dobivam nove ideje…

z veseljem pa tudi ugotavljam, da veliko stvari že vem in se moram samo še spravit v akcijo in začet delat. no, saj imam doma tudi enega takega malega lepega vrageca, ki je že sprijaznjen z vso foto kramo, ki jo imata njegova stara dva…

edini problem je ta, da bi tudi on rad slikal… pa saj mu tudi pokaževa kaj in kako, tako da… me prav zanima kaj bo čez par let :)…  možno je, da se bo rad slikal, da bo rad slikal druge, ali pa da bo uničeval našo drago opremo…

ampak ker sem optimist bom rekla, da zadnjega ne bo 😉


Jutra

Nisem jutranja oseba. Rada sem in še vedno spim dolgo in zvečer dolgo gor. No, slednje – dolgo bedenje, je samo še želja, saj me ob aktivnem Maksu, zvečer kar hitro zmanjka. A na srečo je naš mali pišek mišek ;), tudi bolj jutranji zaspanček in ga vedno budimo, razen ob vikendih, ko se vsi skupaj zbudimo okrog 8.30.

Ta del skupnega prebujanja mi je nekaj najelpšega. Ko sva bila sama, so bila jutra vsekakor drugačna 😳 . Z drugačnim zbujanjem in dlje časa nama je uspelo ostati v postelji. Z malim radovednežem nam to na žalost ne uspe. Ok, mislim, da smo vseeno še dobri, saj nam večkrat uspe ostati vsaj pol ure v postelji, se cartat, lubčkat, pogovarjat… Magic 😉 .

Najbolj prijetno je, ko se mali lump prebudi, se vsede na posteljo, nasloni name in nama vsakemu posebej vrže poljubčka. Nato mi sleče majco in se priklopi. Vse to naredi še napol buden in napol zaspan. To je tako posebno, tako fajn… upam, da bo trajalo še nekaj časa.

Potem pa navadno zagleda sesalec, delfinčke na stropu,… ali se spomni na fen v kopalnici in je že akcija. Danes zjutraj je naš priden fant, posušil atiju lase s fenom, potem še malo meni… sebi segrel nogice ipd.

Fajn nam je 🙂 in imamo se radi 😉 .


Moji novi začetki

Glede na to, da je Maks takšen mali priden fant 🙂 in lepo hodi v vrtec, je tudi čas, da naredim nekaj zase. Da si poiščem delo, službo. O tem sem razmišljala že kar nekaj mesecev prej. Kaj početi? Kje delati? Za koga? Kaj me veseli?

Že dolgo sem si želela in sanjala o svojem malem podjetju. Da počnem stvari povezane z multimedijo, pomagam ljudem, otrokom in si s tem tudi nekaj zaslužim. Na srečo imam tudi doma pri mojem najboljšem Lumpu podporo, praktično pri vsem česar se lotim 🙂 .

Smešen dogodek. Smo se eno lepo popoldne sprehajali po Mariborskih ulicah in sva se pogovarjala o moji prihodnosti, službi ipd. Govorila sva o majhni prenovi stanovanja (bolj ali manj nujnih popravilih), drugemu malemu lepemu bitju, … Skratka delala en majhen načrt. Ob tem pogovoru sem se praktično odločila, da grem v redno službo vsak dan 8h ali več dela, pač kjerkoli bi delo dobila, saj se mi je to zdela najenostavnejša rešitev, sploh finančna 🙂 .

Nakar prideva domov in vidim na mailu hudo mamljivo ponudbo, ki je enostavno ne moreš zavrniti. Zadeve so se začele preobračati zelo hitro, v moj prid. Ja, tudi jaz očitno pridem pri komu na vrsto, za malo več sreče pri delu. Dobila sem delo, ki mi bo pomagalo začet samostojno pot podjetnika, hudo dobrega mentorja, ki mi bo s svojimi izkušnjami pomagal “how to” in izobraževanje v Ljubljani, ki je zelo zanimivo 🙂 .

Torej sedaj delam na projektih za mlade, ustvarjam vsebine za dijake, študente, mlade starše. Kmalu bom pomagala še bolj spromovirat en portal in držite pesti, tudi oblikovno spremenit, saj menim, da se to da izdelat in delat bolje 🙂 . Zraven vsega tega bom lahko z Maksom takrat, ko me potrebuje in želi. Ok, normalno, da ne 100%, ampak se bomo potrudili, da čim več 🙂 .

Sedaj v teh dneh še moram narediti finančni načrt, si ustvariti osnovno idejo podjetja, ime itak, da že obstaja 🙂 . Edino kar mi je malo žal je to, da bi to podjetje lahko že obstajalo vsaj tri leta in bi bilo vtečeno, ampak bolje pozneje kot nikoli 🙂 .

 

končna vsota:  vsi tisti, ki ste bili pred dvema letoma v Sodincih, ste bili deležni enega dolgega pogovora… stvari se uresničujejo in odvijajo v mojo prid 🙂 . Hvala DrMagnum 😉 . Life is beautifull 😉 .

 


Nov začetek

Že dolgo, dolgo časa. Ma kaj dolgo časa, že odkar vem zase bi rada delala medijske vsebine. Ampak nikoli pred kamerami, to je za tiste lepe punce 🙂 , ki rade pozirajo in soše bolj rade v središču pozornosti. Ok, pozornost paše vsem, tudi meni, vendar ne pred kamero. Zame je največja pozornost, ko mi nekdo prinese v roke nekaj tehničnega. Nesojena tašča še kar upa, da me bo spremenila v zgledno gospodinjo, ki bo rada kuhala, prala, sesala, bila vesela rožic za vsak praznik. Haha, pustimo ji še nekaj upanja 😉 . Na srečo, njen sin ve, s čim se mene najbolj razveseli, zato me je danes zjutraj  v jedilnici pričakal tale popolnoma nov paketek.

Za moj nov začetek, ki ga je moj najljubši Lump prinesel včeraj, ko sva s tamalim že sladko drnjohala v postelji 🙂 .

Ja, nov začetek, jupi, čeprav se ga zelo veselim, me ga je tudi kar precej strah. Najbolj pomembno pa je tole, da nisem popolnoma sama, imam nekaj ljudi, ki so mi pripravljeni pomagat in stvar mora zalaufat, tako kot je treba 🙂 .

Začenjam svojo samostojno podjetniško pot, delala bom stvari, ki sem si jih vedno želela, porabila kar nekaj 1000€ za izobraževanja in zraven vsega tega, bom pomagala ljudem. A ni to fajn?!

No, sedaj pa še zares. No, tokrat zares prodajam Canona 400D, z gripom in dodatnima baterijama 🙂 . Dobi ga najboljši ponudnik 🙂 .


Fajn nam je

Ah, zapisa ta in Maksov blog ni bilo že celo večnost. Zakaj? Enostavno ne pridem zraven, da kaj napišem. V kolikor pa pridem za računalnik sem tako utrujena, da ne vem več kaj sem želela napisat.

Naš velik fant raste in to z velikim pospeškom. Radoveden 100/h. Nima časa, jest, spat, previt. Ima pa čas za vse kable v našem stanovanju, vse možne lučke. Na njegovo srečo mu tega še hitro ne bo zmanjkalo ;). Uživa v vodi, bolj ko noriš, bolj je fajn. Lovljenje, skrivanje zakon 🙂 . Na srečo je en velik smeško tudi, ko je koma zaspan. Samo vožnja je še vedno problem. Voziček je postal vredu, saj je verjetno ugotovil, da se tako vidi več stvari. Jaz sem tukaj na slabšem, saj sedaj v vozičku se več ne spi, ampak ok 😉 . Sedaj je fajn zaspat samo še mami in njen ziz. Ko pa ima mami dovolj, je pa ati tudi vredu, ampak samo ponoči 🙂 .

Spoznavamo tudi prve prijatelje in krademo prve igrače. No slednje samo otrokom sorodnikov 😉 , zato smo skasirali tudi že kakšno po buči, ampak vse mine 🙂 .