Category Archives: moja misel

Leto 2011

Pozdravljeni v letu 2011 🙂 .

ognjemet

Za to leto si želim, da bi bilo moje dobro leto.  NE želim si da, bi bilo to eno izmed mojih najboljših let.  Imam veliko idej, načrtov in ciljev. Trudila se bom, da se bodo v največji meri izpolnili.

Torej moje želje in cilji za prihodnje leto so:

  • do konca uredit en hudo dober spletni portal, ki sedaj sameva,
  • se naučiti veliko o SEO, facebooku, twiterju in podobnih novih tehnologijah,
  • narediti čim več dobrih potretnih družinskih fotografij,
  • da  v prvi polovici leta 2012 dobi Maks brateca Miheja ali sestrico Majo 😉 ,
  • da pomagam svojim prijateljem na poti k uspehu,
  • večkrat kaj zanimivega zapisat na blog,  objavit več fotografij na flickrju,
  • spoznat še veliko zanimivih ljudi in
  • predvsem premagat svoj bedni strah, ki me ovira pri vsem tem 🙂 .

Vam moji obiskovalci, naključni mimoidoči pa želim v prvi meri veliko zdravja, veliko sreče, medsebojnega razumevanja in vsega kar si sami želite 🙂 .


Moji novi začetki

Glede na to, da je Maks takšen mali priden fant 🙂 in lepo hodi v vrtec, je tudi čas, da naredim nekaj zase. Da si poiščem delo, službo. O tem sem razmišljala že kar nekaj mesecev prej. Kaj početi? Kje delati? Za koga? Kaj me veseli?

Že dolgo sem si želela in sanjala o svojem malem podjetju. Da počnem stvari povezane z multimedijo, pomagam ljudem, otrokom in si s tem tudi nekaj zaslužim. Na srečo imam tudi doma pri mojem najboljšem Lumpu podporo, praktično pri vsem česar se lotim 🙂 .

Smešen dogodek. Smo se eno lepo popoldne sprehajali po Mariborskih ulicah in sva se pogovarjala o moji prihodnosti, službi ipd. Govorila sva o majhni prenovi stanovanja (bolj ali manj nujnih popravilih), drugemu malemu lepemu bitju, … Skratka delala en majhen načrt. Ob tem pogovoru sem se praktično odločila, da grem v redno službo vsak dan 8h ali več dela, pač kjerkoli bi delo dobila, saj se mi je to zdela najenostavnejša rešitev, sploh finančna 🙂 .

Nakar prideva domov in vidim na mailu hudo mamljivo ponudbo, ki je enostavno ne moreš zavrniti. Zadeve so se začele preobračati zelo hitro, v moj prid. Ja, tudi jaz očitno pridem pri komu na vrsto, za malo več sreče pri delu. Dobila sem delo, ki mi bo pomagalo začet samostojno pot podjetnika, hudo dobrega mentorja, ki mi bo s svojimi izkušnjami pomagal “how to” in izobraževanje v Ljubljani, ki je zelo zanimivo 🙂 .

Torej sedaj delam na projektih za mlade, ustvarjam vsebine za dijake, študente, mlade starše. Kmalu bom pomagala še bolj spromovirat en portal in držite pesti, tudi oblikovno spremenit, saj menim, da se to da izdelat in delat bolje 🙂 . Zraven vsega tega bom lahko z Maksom takrat, ko me potrebuje in želi. Ok, normalno, da ne 100%, ampak se bomo potrudili, da čim več 🙂 .

Sedaj v teh dneh še moram narediti finančni načrt, si ustvariti osnovno idejo podjetja, ime itak, da že obstaja 🙂 . Edino kar mi je malo žal je to, da bi to podjetje lahko že obstajalo vsaj tri leta in bi bilo vtečeno, ampak bolje pozneje kot nikoli 🙂 .

 

končna vsota:  vsi tisti, ki ste bili pred dvema letoma v Sodincih, ste bili deležni enega dolgega pogovora… stvari se uresničujejo in odvijajo v mojo prid 🙂 . Hvala DrMagnum 😉 . Life is beautifull 😉 .

 


Ne maram je

… ker misli, da je edina, ki vse ve

… ker misli, da ve kaj otrok potrebuje

… ker misli, da mora svojemu otroku povedat kakšno frizuro lahko ima

… ker misli, da jo moramo vsi upoštevat

… ker misli, da če je imela dva otroka, da pozna vse

… ker želi vse nadzorovat

… ker živi v preteklosti

Je pa samo eno ubogo osamljeno revše, ki mi vedno pride do živega.


Nakup fotoaparata

V preteklem mesecu sem delala v eni izmed BigBangovih poslovalnic, kjer sem promovirala fotoaparate in jih kar nekaj tudi uspešno prodala. In vedno znova, ko je k meni pristopil kupec, sem mu vedno postavila naslednja tri vprašanja:

  1. v kakšne namene želi uporabljat fotoaparat?
  2. koliko ste pripravljen odšteti zanj?
  3. ali ima priljubljeno znamko?

Večina ljudi me je pogledala zelo nenavadno, ko sem jim postavila 2. vprašanje. Po eni strani jih razumem zakaj, saj je to zelo osebno vprašanje. Ampak, kako naj jaz vem, kakšno je njihovo finančno stanje in koliko so pripravljeni za omenjen aparat odšteti. Nekomu je 100€ malo, nekomu veliko in kako naj jaz svetujem pravilno, če tega ne vem. Zavedam se pa tudi, da ljudje nimajo veliko prostega časa, ki bi ga lahko namenili temu, da jim predstavim celo prodajno paleto. In četudi bi ga imeli, ga nimam jaz, saj me v večini primerov čaka, drugi  kupec, ki ravno tako želi biti postrežen v doglednem času.

Ker potem, ko pozabiš na izraz na obrazu, ki ga je potencialni kupec naredil, ko si mu postavil drugo vprašanje in poveš, da imaš na zalogi in na razpolago fotoaparate od 100€ do 2000€ ter več, te pogledajo na tak način, da misliš, da si padel z neba 🙂 . In potem hitro povedo, kaj bi imeli oz. za kakšno ceno.

Večina potencialnih kupcev jih kupuje za družinsko uporabo, slika na avtomatiki in za te namene je dober skoraj vsak fotoaparat, ki je v cenovnem rangu do 150€.  Vendar fotoaparati za takšno ceno odpovedo v težjih razmerah (oblačno vreme, nočni posnetki oz. na kratko slabi svetlobni pogoji).

V kolikor mi oseba pove, da veliko potuje in kje ter da ga zanima makro fotografija, ampak še vedno fotografira večinoma na avtomatiki, da si želi dober fotoaparat, mu z veseljem ponudim fotoaparate višjega cenovnega razreda, nekje od 250€ naprej. Namreč za ta denar sedaj v tem trenutku dobimo široki kot (v večini 28mm) in nekje maksimalno 6kratni zoom (sony, olympus). Pri Canonu in Nikonu so ti pogoji dražji in se začnejo nad 300€. Govorim o cenah v BigBangu. V tujini MediaMarkt in na spletnih trgovinah je ceneje.

Najbolj zanimivi so tisti, ki so pripravljeni za fotoparat odšteti okrog 400€ ali več. Namreč v tem cenovnem razredu se srečajo zelo dobri kompaktni fotoaparati in vstopni zrcalno-refleksni. Razlika v ceni je res zelo mala, ampak v načinu slikanja in razmišljanja pa precej velika 🙂 .

Veliko ljudi misli, da če bodo kupili zrcalno-refleksni fotoaparat, da bodo slike same od sebe boljše. Da ni potrebnega nobenega dodatnega dela. Ker so cenovno precej dostopni, sploh v kakšnih akcijah, si jih ljudje kupujejo kot kruh. Nato pridejo domov, začnejo slikat in po parih posnetkih ali nekaj časa uporabe ugotovijo, da niso zadovoljni z njimi, da imajo premali zoom, slike niso ostre ipd.

In velikemu odstotku teh ljudi je skupno samo naslednja stvar: niso prebrali navodil. In potem po raznih forumih govorijo čez fotoaparate, da so slabi ipd. Potem se najde kakšen, ki bi po dveh letih uporabe imel malo večji zoom. Pride v trgovino in mu pokažeš ponudbo, kjer ugotovi, da so cene takšne kot bi si kupil novejši model fotoaparata, ki ga ima doma. In ko ga vprašaš, ali bi imel 200mm ali 300mm, te gleda, kakor da si prišel iz lune.

In potem smo mi prodajalci, promotorji čudaki, ker imamo cene takšne kot imamo, ker postavljamo čudna vprašanja in seveda tudi obratno.

V primeru, da kupujete fotoaparat in želite imeti dobrega, ne želite sami nastavljati zaslonke, časa, globinske ostrine. Prosim naredite sebi uslugo in kupite dober kompaktni fotoaparat, boste z njihovo kvaliteto slik zelo zadovoljni. Zrcalno-refleksne pa kupite takrat, ko boste imeli čas in željo nastavljat prej omenjene parametre. Namreč takrat pridejo v poštev, delajo noro dobre slike in ko ste enkrat zasvojeni s tem, vam ne bo težko dati za objektive in preostalo opremo, še enkrat toliko denarja kot ste ga ob nakupu fotoaparata.

In na ključno stvar ne pozabite: fotografije dela fotograf in ne fotoparat! Fotoaparat je le pripomoček, tako kot pri pisanju na list papirja, pisalo. Od vas je odvisno kaj in kako boste zapisali 🙂 .


Alya

V petek, 08. avgusta, sem imela priložnost fotografirat našo pevko Alyo v Portoroškem avditoriju. Alya je ena izmed pevk, ki jih spremljam že od samega začetka. Mislim, da sva si tudi pri letih nekje, precej blizu. Na njej mi je bilo dosedaj všeč to, da je odkačena in razigrana. In upam, da bo takšna tudi ostala. Žal mi moja fotografska oprema ni dopuščala bolj energičnih fotografij (po morju kupim en f/2 objektiv), vendar menim, da je nekaj dobrih.

Čeprav je bilo zelo malo ljudi je naredila zelo dober koncert. Všeč so mi koncerti, kjer se igra živa glasba, lep ambient… Resnično, mi je žal, da je bil tako slabo obiskan 🙂 .

Ambient, zlasti lučkarski se je od prejšnjega koncerta precej razlikoval. Namreč na Leelojamais, je bilo več igre svetlobe, ampak zelo slaba moč svetlobe. Na tem koncertu, obratno. Luči so imele večjo moč, a malo igre… škoda.

Definitivno je pa res, da je vsak koncert zgodba zase 🙂 .

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

Tale dva kitarista sta na koncu koncerta dala duška. In prav prijetno, ju je bilo poslušat. Fanta, keep doing like this 🙂 .

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008

alya, koncert, avditorij portorož, 08.avgust.2008


Današnji dan

Danes sem s sestrično odšla po Mihija v vrtec. Vendar ker je bilo tako lepo in toplo vreme sva se hitro dogovorila za brcanje žoge. Njegova mami je šla gor, nama čez balkon vrgla žogo in sva šla nazaj na vrtčevsko igrišče.

Mali šefe 😉 je hitro povedal kdo bo kje stal in sva začela. Žoga sem, žoga tja. Vsi vemo, da žoga vedno ne gre v tisti smeri kjer bi mi želeli, da nam včasih pobegne ipd. In to je mojega malega sončka, tako razjezilo, da sva si za kratek čas prenehala brcat. Sedela sva na klopi in se pogovarjala. Žoga je namesto, da bi šla ravno proti njemu zavila proti tej klopci. Jeza pa velika. Zato sva začela z majhnimi osnovami fizike in pogovorom, da če nekaj ne pride k tebi, potem se moraš potrudit, da prestrežeš ali pristopiš, da ni potrebno hodit sem in tja.

Po tem pogovoru je padla odločitev, da se gre vozit po toboganu. Vožnja po toboganu je bila prijetna vse do takrat, ko ni šel s preveliko hitrostjo po toboganu in se spodaj zaustavil na riti. Priznam, da je moralo kar malo boleti, vendar sva kaj hitro preusmerila pozornost na druge stvari. Tako je v vrtcu še eno igralo, na katerega samo splezaš in potem si pač malo višje gori. Namreč spodaj so vrtčevske igrače. In tako je bil mali gori in jaz doli, sva si podajala žogico. Seveda me je moral malo testirat, tako da je skušal vreči žogo daleč vstran… Ni mu uspelo 😛 , sem jo zelo uspešno lovila. Kmalu zatem so prišli otroci z njegove skupine, ki so še bili v vrtcu.

Čeprav Miha šteje šele dobra 3 leta, že ima svojo “izbranko”, katero je takoj priklical, da je prišla k njemu. Zanimivo je tudi to, da je samo njej posodil žogo. Nato je ves čas, ki sva ga še preživela na tamkašnjem igrišču preživel z njo.

Kako simpatično je opazovati ta mala, prisrčna in iskrena bitja v takšnih situacijah 🙂 . In več kot očitno je Miha pričel zelo zgodaj osvajati, mama pazi se 😉  😛  .


Letnik 2008

srečni dojenčki

vir:srečni dojenčki

…se je začel. Namreč kar nekaj znank in prijateljic ima letos rok 🙂 . Začela ga je hčerka od mamine prijateljice, ki je pred 2 dnevoma rodila fantka 🙂 . Jim čestitam in želim, da bo zdrav, živahen, to da bo ljubljen, ni nobenega dvoma 😉 .

Naslednji mesec ali morda še ta, bo rodila znanka, ki sem ji pred 2 letoma pazila sinkota, ki je Mihijev prijatelj in sta se rodila na isti datum 🙂 .

Nato bo meseca maja Miha dobil sestrico Tinkaro, ki jo že nestrpno pričakuje in komaj čaka, da jo bo lahko cartal, pokrival,… Ah, kako ga je fajn poslušat, ko govori takšne lepe stvari 🙂 .

V mesecu avgustu bomo verjetno končali za letos, vendar nismo še prepričani, saj je morda še kakšen mali lump in ga skrivajo, dokler ne bodo prepričani, da je vse ok.

Vsem pa želim, da bi se rodili brez komplikacijskih zdravstevnih težav. Uživajte s svojimi najmlajšimi, saj so naše največje bogastvo in vir premnoge sreče 🙂 .


Moj kavalir

je star 3 leta in je pravi sonček. Danes, ko sem se odpravljala od njega, mi je rekel, da mi bo odprl vrata. Vendar se ni najbolje znašel, sem si jih sama, nato je prijazno zamahnil z roko in rekel, da se lahko vsedem. Ko sem se prijetno namestila na sedežu, mi je prijazno zaprl vrata. Nato sva se morala še posloviti, zato sem odprla okno. Nato dobila sporočilo, da moram okno zapreti, predvidevam, da skrbi za moje zdravje.

Upam, da bo tale fantič ostal še naprej takšen kavalir, potem ga bodo punčke v vrtcu imele še raje. Mamici in atiju pa čestitke, da sta vzgojila, tako simpatičnega lumpeka 🙂 .

Sama poznam dva takšna že odrasla kavalirja in sta prav fajn. Eden še posebej, saj je skoraj vedno ob meni 😉 😛 🙂 .


Vrednost?

Nič ni več vredno kot to,

da imaš delo, ki ga z veseljem opravljaš,

družino in fanta/partnerja, ki te podpira.

MikiMiška 😉 .

Jaz imam vse to, jupi!!!


Znanje je…

učenje = znanje,
znanje = orožje,
vse to je za boljši jutri 😉 .
MikiMiška