Category Archives: moje blodnje

Branje knjig, izdelava načrtov in realizacija

Lani avgusta sem bila prisiljena začeti razmišljati, kaj bom počela, ko bo naš fant odkorakal v vrtec. Nekako sem si v glavi zamislila naslednja dva načrta.

  1. Maks gre lepo v vrtec. Prvi mesec (september), najprej 2h vrtca in počasno podaljševanje oz. prilagajanju njemu, saj ga pred tem praktično nihče ni pazil. Če bi šlo brez bolezni bi bil do konca meseca lahko ostal do kosila, vendar smo dobilo šesto bolezen. Nič hudega, nič resnega in smo malo podaljšali uvajanje. Da skrajšam, konec oktobra je že brez problema spal.  Novembra je že z veseljem hodil v vrtec.
  2. Sama začnem delat. Nekje, nekaj.

En dan pred dnevom D, kot mu jaz rečem, sva se z velikim Lumpom na sprehodu prepirala. Jaz vztrajno trdila, da vzamem službo pri velikem poku, on da naj vztrajam pri svojem podjetju in tu razvijam ideje ipd. Trmasta kot sem, 😳 oven, sem vztrajala, dokler nisem na gmailu dobila mail.

V mailu sem dobila super truper mentorja, ki mi pomaga pri ustanavljanju s.p. Sicer mi je svetoval malo drugače kot sem jaz to izvedla. Ja, spet oven, ki dela tako kot njemu paše. In v tem trenutku mi je žal, da mu nisem vsega zaupala, saj bi bilo enostavneje in morda boljše. Ampak sedaj je tako kot je 🙂 .

Enkrat sva se dobila septembra in sedaj pred božično novoletnimi prazniki. In že septembra mi je dejal, da naj preberem knjigo Milijonarji o sebi. Moram vam priznat, da mi je žal, da sem tako dolgo čakala. Knjiga je superca 🙂 . Nato sem za nalogo dobila še da preberem knjigo Bogati očka, revni očka in Kvadrant denarnega toka. Od zadnjih dveh sem prebrala samo prvo, druga še čaka.

Znana sem po tem, da veliko razmišljam, načrtujem, ampak toliko razmišljanja in akcijskih načrtov, priznam, da še nisem imela. Komaj sem čakala, da minejo prazniki. Sedaj sem polna energije in si iščem stvari za delat. In nekaj sem že našla, nekaj še pa bom 🙂 .

Želim si, da mi vsaj polovica tega uspe 🙂 . Moje podjetje, je moj otrok tega leta. Naslednje leto ali pa konec tega, če ne bom mogla dočakat naslednjega :mrgreen: , pa pravi otrok. Bomo videli kako bomo razpoloženi 🙂 .


Maks

Pred skoraj dvema letoma sem izvedela, da te bova imela. Takrat in celih devet mesecev, sem se spraševala kakšen boš. Kakšen bo tvoj karakter, komu boš vizualno podoben, boš nasmejan, dobrovoljen fant, kaj boš imel rad, česa ne boš maral…

12. septembra, ko sva se z atijem še sama zadnjič in dolgo sprehajala po parku, sem sedela na klopi. V šali sem te spraševala, kdaj boš prišel na svet, da vidim, če imaš moje oči 🙂 . Neskončno sem si te želela prijeti, te varovati, te nasmejati, biti tvoja mami. Že takrat si bil priden fant in naslednji dan, sem te že imela 🙂 .

Danes lahko napišem, da si zame najlepši, najbolj priden in najbolj radoveden mali fantek 🙂 . Vsaka tvoja še tako grozna lumparija me spravlja v smeh, tvoj nasmeh mi daje poleta…

Všeč mi je, kadar slišim še toliko krat znan zvok, ko razipaš klupice po tleh 🙂 , všeč mi je ko pokažeš, da bi rad imel fen, všeč mi je ko mi daš nogico, da ti dam lubčka gor. Všeč mi je, da imaš rad glasbo, ne glede na zvrst, čeprav ti je rock bolj všeč 🙂 in jo zahtevaš takoj, ko se zbudiš ali stopiš čez vhodna vrata 🙂 . Malo manj mi je všeč, ko te najdem na elementu dnevne sobe, ko stojiš ob zvočniku in televiziji, da bi si prižgal novoletne lučke. Všeč mi je izraz na tvojem obrazu, ko ti jih prižgemo 🙂 . Všeč mi je, ko me zjutraj zbujaš. Vesela sem, ko mi daš poljubčka. Veseli me, da so ti všeč bagerji, žerjavi. Smešno mi je, ko si tako navdušen, da prenehaš jest, pit… samo opazuješ s svojimi zvedavimi očkami. Veseli me, da imaš zelo rad sesalec, metlo in čistila. Verjemi, da bom to z veseljem tudi v prihodnosti uporabila v svoj prid 😉 twisted .

Vem, da delam napake in vem, da čutiš prihajajoče spremembe, ampak vedi, da te imam neizmerno rada. Četudi me kdaj ne bo toliko ob tebi kot sem bila dosedaj. Upam, da bo takšnih dni čim manj in da bova še dalje skupaj spravljala ob živce atija, babice, tete itd. Glavno, da se imamo radi in se imamo fajn.

Zaradi tebe in tvojega atija je moj dan lepši, vrednejši in rada vaju imam moja lumpa! 🙂 Zaradi tebe želim biti še boljša 🙂 .


Jutra

Nisem jutranja oseba. Rada sem in še vedno spim dolgo in zvečer dolgo gor. No, slednje – dolgo bedenje, je samo še želja, saj me ob aktivnem Maksu, zvečer kar hitro zmanjka. A na srečo je naš mali pišek mišek ;), tudi bolj jutranji zaspanček in ga vedno budimo, razen ob vikendih, ko se vsi skupaj zbudimo okrog 8.30.

Ta del skupnega prebujanja mi je nekaj najelpšega. Ko sva bila sama, so bila jutra vsekakor drugačna 😳 . Z drugačnim zbujanjem in dlje časa nama je uspelo ostati v postelji. Z malim radovednežem nam to na žalost ne uspe. Ok, mislim, da smo vseeno še dobri, saj nam večkrat uspe ostati vsaj pol ure v postelji, se cartat, lubčkat, pogovarjat… Magic 😉 .

Najbolj prijetno je, ko se mali lump prebudi, se vsede na posteljo, nasloni name in nama vsakemu posebej vrže poljubčka. Nato mi sleče majco in se priklopi. Vse to naredi še napol buden in napol zaspan. To je tako posebno, tako fajn… upam, da bo trajalo še nekaj časa.

Potem pa navadno zagleda sesalec, delfinčke na stropu,… ali se spomni na fen v kopalnici in je že akcija. Danes zjutraj je naš priden fant, posušil atiju lase s fenom, potem še malo meni… sebi segrel nogice ipd.

Fajn nam je 🙂 in imamo se radi 😉 .


Moji novi začetki

Glede na to, da je Maks takšen mali priden fant 🙂 in lepo hodi v vrtec, je tudi čas, da naredim nekaj zase. Da si poiščem delo, službo. O tem sem razmišljala že kar nekaj mesecev prej. Kaj početi? Kje delati? Za koga? Kaj me veseli?

Že dolgo sem si želela in sanjala o svojem malem podjetju. Da počnem stvari povezane z multimedijo, pomagam ljudem, otrokom in si s tem tudi nekaj zaslužim. Na srečo imam tudi doma pri mojem najboljšem Lumpu podporo, praktično pri vsem česar se lotim 🙂 .

Smešen dogodek. Smo se eno lepo popoldne sprehajali po Mariborskih ulicah in sva se pogovarjala o moji prihodnosti, službi ipd. Govorila sva o majhni prenovi stanovanja (bolj ali manj nujnih popravilih), drugemu malemu lepemu bitju, … Skratka delala en majhen načrt. Ob tem pogovoru sem se praktično odločila, da grem v redno službo vsak dan 8h ali več dela, pač kjerkoli bi delo dobila, saj se mi je to zdela najenostavnejša rešitev, sploh finančna 🙂 .

Nakar prideva domov in vidim na mailu hudo mamljivo ponudbo, ki je enostavno ne moreš zavrniti. Zadeve so se začele preobračati zelo hitro, v moj prid. Ja, tudi jaz očitno pridem pri komu na vrsto, za malo več sreče pri delu. Dobila sem delo, ki mi bo pomagalo začet samostojno pot podjetnika, hudo dobrega mentorja, ki mi bo s svojimi izkušnjami pomagal “how to” in izobraževanje v Ljubljani, ki je zelo zanimivo 🙂 .

Torej sedaj delam na projektih za mlade, ustvarjam vsebine za dijake, študente, mlade starše. Kmalu bom pomagala še bolj spromovirat en portal in držite pesti, tudi oblikovno spremenit, saj menim, da se to da izdelat in delat bolje 🙂 . Zraven vsega tega bom lahko z Maksom takrat, ko me potrebuje in želi. Ok, normalno, da ne 100%, ampak se bomo potrudili, da čim več 🙂 .

Sedaj v teh dneh še moram narediti finančni načrt, si ustvariti osnovno idejo podjetja, ime itak, da že obstaja 🙂 . Edino kar mi je malo žal je to, da bi to podjetje lahko že obstajalo vsaj tri leta in bi bilo vtečeno, ampak bolje pozneje kot nikoli 🙂 .

 

končna vsota:  vsi tisti, ki ste bili pred dvema letoma v Sodincih, ste bili deležni enega dolgega pogovora… stvari se uresničujejo in odvijajo v mojo prid 🙂 . Hvala DrMagnum 😉 . Life is beautifull 😉 .

 


Fajn nam je

Ah, zapisa ta in Maksov blog ni bilo že celo večnost. Zakaj? Enostavno ne pridem zraven, da kaj napišem. V kolikor pa pridem za računalnik sem tako utrujena, da ne vem več kaj sem želela napisat.

Naš velik fant raste in to z velikim pospeškom. Radoveden 100/h. Nima časa, jest, spat, previt. Ima pa čas za vse kable v našem stanovanju, vse možne lučke. Na njegovo srečo mu tega še hitro ne bo zmanjkalo ;). Uživa v vodi, bolj ko noriš, bolj je fajn. Lovljenje, skrivanje zakon 🙂 . Na srečo je en velik smeško tudi, ko je koma zaspan. Samo vožnja je še vedno problem. Voziček je postal vredu, saj je verjetno ugotovil, da se tako vidi več stvari. Jaz sem tukaj na slabšem, saj sedaj v vozičku se več ne spi, ampak ok 😉 . Sedaj je fajn zaspat samo še mami in njen ziz. Ko pa ima mami dovolj, je pa ati tudi vredu, ampak samo ponoči 🙂 .

Spoznavamo tudi prve prijatelje in krademo prve igrače. No slednje samo otrokom sorodnikov 😉 , zato smo skasirali tudi že kakšno po buči, ampak vse mine 🙂 .


The world is just awesome

Tole mi je tako všeč … 🙂 . Ja, ta svet je lep 😉 .


Različni pogledi

Naslednji stavki me silijo na bruhanje.

Dojenček mora imeti dudo, če ne ni dojenček.

Če ima hladnejše rokice ga zebe.

Pusti ga malo jokat, ga boš razvadila.

Preveč poljubčkov dobi.

Ne nosi ga po rokah, ga boš razvadila.

Dojenček ne sme bit na tleh, ker se bo preveč okužil.

Vsi otroci se ne plazijo.

Ne vem, mogoče se še spomnim kakšnega, ampak ob teh stavkih mi je enostavno slabo. In ja pravilno ste ugotovili, da naš mali mucek nima dude, ima včasih hladnejše rokice, ne puščam ga jokat, saj nikoli ne joka zastonj. Na tleh bo veliko, saj ne bomo uporabljali hojice, bomo pa veliko sesali 😉 .


Trije v postelji #2

Pred malo manj kot pol leta sem pametovala. Bila sem prepričana, da najin otrok ne bo spal med nama, da bo spal v svoji postelji. Sedaj, ko je to malo zlato bitje staro skoraj 3 mesece… 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳

Trikrat lahko ugibate kje spi? Jap, čisto nič se niste zmotili, če ste na to odgovorili, da spi med nama. Prve tri dni je v bolnici prespal z menoj v postelji, občasno oz. natančneje zadnjo noč sem ga dala spat v “njegovo”, da sem se malo spočila in po ZELO dolgem času malce odspala na trebuhu. Hudimano je pasalo 😉 .

Ko sva 16. septembra prišla domov je velik Lump rekel, da ga dava spat k nama, da se malo pocartamo. In tako je nekaj dni spal pri nama, ko je taisti Lump rekel, da ga dava v svojo posteljico. In sva ga položila, zaspal in se kmalu zbudil, pobruhan. Sedaj ga pa jaz nisem želela dati v njegovo posteljico. In tako je ostalo do cca. teden dni nazaj. Ko je zaspal med nama sem ga dala v njegovo posteljico in malce zaspala, ko me je prebudil jok. Jokal je, ker ga je napenjalo in je moral prdnit. Sama sem šla na WC in ko sem se vrnila, sta se z velikim Lumpom cartala v veliki postelji.

Ponoči pa tudi čez dan ga pogosto napenja, tako da ubožec spi bolj malo. Ko končno zaspi, se čez 30 min zbudi. Sploh, kadar je sam. V kolikor je pa eden izmed naju blizu, je še nekaj možnosti, da bo zaspal.

Tako sedaj spimo vsi skupaj, prostora na postelji je še vedno dovolj. Cartamo se celo noč in zanekrat nam tako še ugaja. Vendar ko bodo krčki ponehali, sledi selitev v svojo posteljo.


Pranje in likanje

Do sedaj sva z Lumpom odkar sva skupaj (4leta plus nekaj malega zraven) likala stvari mogoče samo enkrat. Ne vprašajte naju kje imava likalnik ali destilirano vodo 🙂 . Likalno desko vidiva velikokrat, saj zraven nje vedno pospravljala stojalo za perilo skozi celo leto. Namreč na stojalu sušiva nogavice in spodnje perilo konstantno. Šparava na klupicah 😉 .

Sedaj se bo pa s prihodom enega malega Lumpija malce spremenilo. Namreč odsvetuje se uporaba mehčalcev, kar pomeni malce tršo perilo… kar pa ni niti malo prijetno. Zato bova stvari morala začeti likati, vsaj na začetku in dokler se nama bo dalo. Torej dosedaj sva oprala oblekice za našo bebico v naslednjih rundah:

  • modra, zelena in turkizna oblačila,
  • bela, bež, svetlo rjava oblačila,
  • rumena, oranžna barva oblačila,
  • otroška posteljina.

Naslednje stvari še čakajo na pranje:

  • plenice Štorklja,
  • nekaj dekic in koc,

Namreč kar nekaj stvari so nama eni dobri ljudje posodili in jim želim vrniti stvari takšne kot so, nezbarvane. Našim ta novim, pa tudi ohraniti tale lep izgled.

Torej ves čas, ki sva ga v dosedanjih 5 letih privarčevala, ga bova porabila sedaj oz. v prihodnosti 🙂 . No, pa saj tisto kar se mora ni težko, ne?


Nakup fotoaparata

V preteklem mesecu sem delala v eni izmed BigBangovih poslovalnic, kjer sem promovirala fotoaparate in jih kar nekaj tudi uspešno prodala. In vedno znova, ko je k meni pristopil kupec, sem mu vedno postavila naslednja tri vprašanja:

  1. v kakšne namene želi uporabljat fotoaparat?
  2. koliko ste pripravljen odšteti zanj?
  3. ali ima priljubljeno znamko?

Večina ljudi me je pogledala zelo nenavadno, ko sem jim postavila 2. vprašanje. Po eni strani jih razumem zakaj, saj je to zelo osebno vprašanje. Ampak, kako naj jaz vem, kakšno je njihovo finančno stanje in koliko so pripravljeni za omenjen aparat odšteti. Nekomu je 100€ malo, nekomu veliko in kako naj jaz svetujem pravilno, če tega ne vem. Zavedam se pa tudi, da ljudje nimajo veliko prostega časa, ki bi ga lahko namenili temu, da jim predstavim celo prodajno paleto. In četudi bi ga imeli, ga nimam jaz, saj me v večini primerov čaka, drugi  kupec, ki ravno tako želi biti postrežen v doglednem času.

Ker potem, ko pozabiš na izraz na obrazu, ki ga je potencialni kupec naredil, ko si mu postavil drugo vprašanje in poveš, da imaš na zalogi in na razpolago fotoaparate od 100€ do 2000€ ter več, te pogledajo na tak način, da misliš, da si padel z neba 🙂 . In potem hitro povedo, kaj bi imeli oz. za kakšno ceno.

Večina potencialnih kupcev jih kupuje za družinsko uporabo, slika na avtomatiki in za te namene je dober skoraj vsak fotoaparat, ki je v cenovnem rangu do 150€.  Vendar fotoaparati za takšno ceno odpovedo v težjih razmerah (oblačno vreme, nočni posnetki oz. na kratko slabi svetlobni pogoji).

V kolikor mi oseba pove, da veliko potuje in kje ter da ga zanima makro fotografija, ampak še vedno fotografira večinoma na avtomatiki, da si želi dober fotoaparat, mu z veseljem ponudim fotoaparate višjega cenovnega razreda, nekje od 250€ naprej. Namreč za ta denar sedaj v tem trenutku dobimo široki kot (v večini 28mm) in nekje maksimalno 6kratni zoom (sony, olympus). Pri Canonu in Nikonu so ti pogoji dražji in se začnejo nad 300€. Govorim o cenah v BigBangu. V tujini MediaMarkt in na spletnih trgovinah je ceneje.

Najbolj zanimivi so tisti, ki so pripravljeni za fotoparat odšteti okrog 400€ ali več. Namreč v tem cenovnem razredu se srečajo zelo dobri kompaktni fotoaparati in vstopni zrcalno-refleksni. Razlika v ceni je res zelo mala, ampak v načinu slikanja in razmišljanja pa precej velika 🙂 .

Veliko ljudi misli, da če bodo kupili zrcalno-refleksni fotoaparat, da bodo slike same od sebe boljše. Da ni potrebnega nobenega dodatnega dela. Ker so cenovno precej dostopni, sploh v kakšnih akcijah, si jih ljudje kupujejo kot kruh. Nato pridejo domov, začnejo slikat in po parih posnetkih ali nekaj časa uporabe ugotovijo, da niso zadovoljni z njimi, da imajo premali zoom, slike niso ostre ipd.

In velikemu odstotku teh ljudi je skupno samo naslednja stvar: niso prebrali navodil. In potem po raznih forumih govorijo čez fotoaparate, da so slabi ipd. Potem se najde kakšen, ki bi po dveh letih uporabe imel malo večji zoom. Pride v trgovino in mu pokažeš ponudbo, kjer ugotovi, da so cene takšne kot bi si kupil novejši model fotoaparata, ki ga ima doma. In ko ga vprašaš, ali bi imel 200mm ali 300mm, te gleda, kakor da si prišel iz lune.

In potem smo mi prodajalci, promotorji čudaki, ker imamo cene takšne kot imamo, ker postavljamo čudna vprašanja in seveda tudi obratno.

V primeru, da kupujete fotoaparat in želite imeti dobrega, ne želite sami nastavljati zaslonke, časa, globinske ostrine. Prosim naredite sebi uslugo in kupite dober kompaktni fotoaparat, boste z njihovo kvaliteto slik zelo zadovoljni. Zrcalno-refleksne pa kupite takrat, ko boste imeli čas in željo nastavljat prej omenjene parametre. Namreč takrat pridejo v poštev, delajo noro dobre slike in ko ste enkrat zasvojeni s tem, vam ne bo težko dati za objektive in preostalo opremo, še enkrat toliko denarja kot ste ga ob nakupu fotoaparata.

In na ključno stvar ne pozabite: fotografije dela fotograf in ne fotoparat! Fotoaparat je le pripomoček, tako kot pri pisanju na list papirja, pisalo. Od vas je odvisno kaj in kako boste zapisali 🙂 .