Category Archives: Uncategorized

“A ti še misliš pisat?”

Me je prejnšnji teden, ko smo si vzeli čas in se srečali v Celju, vprašala Eva.
Saj vem, da ta in Maksov blog že kar nekaj časa samevata. Na ta blog pa vsake toliko časa prileti kak nov zapis, ki ni nič kaj zanimiv, ampak jaz imam še kar precej za povedat, vendar trenutno tako malo časa 🙂 .

Naš otrok je na srečo precej zdrav navihan fantič, ki cele dneve raziskuje, pregleduje, stika po stanovanju,… v glavnem ni da ni. Sem zelo vesela, da se zna zaigrati sam, vendar ko se odločim, da grem za računalnik, štedilnik, je naš radovednež vedno zraven. In tako mi do tipkanja in kakšnih “pametnih zapisov” niti ne pridem. Ko pa gresta z atijem, občasno, sama ven, se lotim diplome, ki še vedno kar čaka in čaka, da bi se sama napisala do konca, ki niti ni več tako zelo daleč 🙂 .

Vsekakor se boljši dnevi temu blogu napovedujejo septembra, ko bo naš lep navihanček šel v vrtec. Takrat si bom vzela čas in vsake toliko, tako kot prej zapisala 🙂 . Trenutno si pomembne in zanimive Maksove trenutke zapisujem v zvezek, tako da jih ne bomo nikoli pozabili.


malo joka, več smeha

Pri nas je vsak dan nekaj novega, vendar to ni nič posebnega, ko imaš takšnega malega navihanca kot ga imamo mi 🙂 . Sploh, ki nima časa spat, ima pa čas za  takšna in drugačna raziskovanja.

Ampak smo veseli, da ponoči spimo, podnevi pa komaj lovimo tiste urce po pravilih, ampak ko j*** pravila, samo da se mamo fajn 🙂 .

Najt je treba čisto vsako lučko, kabel, pilot, fotoaparat,… na srečo mu pri nas tega ne bo nikoli zmanjkalo, k večjemu bomo še kdaj kaj dodali 🙂 .

Zadnje dni je mama cel čas na tapeti, cartanja veliko… ja več kot očitno mislim, da se naznanja zobek številka 9, spodnja trojka. Namreč, če vidi prst, ga bo vgriznil, nič več lepo nežno, … in očitno bo treba ta zobek krivit za vročino, ki je bila prejšnji teden, drugače pa trkamo smo zdravi se veliko smejimo in malo jokamo 🙂 .

Jokamo, ko mama že ntič vzame pilot, smo koma utrujeni,… 🙂 skratka nič posebnega 🙂 .


srečno


Preseljen

Maks namreč me ima dovolj in je šel na svoj blog 😉 .


Frajer na sprehodu

Tako sem se zbudil danes, ko sem prišel s kratkega sprehoda. Sprehodil sem se do našega najbližjega BabyCentra, kjer sem si kupil rokavičke. Saj veste, da se mrzli čas približuje in da me ne bo zeblo 😉 , sem si vzel takšne rokavičke za dojenčke. To so tiste, ki nimajo nastavkov za prstke 🙂 , so kot kakšna vrečka.

Veste pa včeraj sem dobil čisto svojega stolčka. In to ne takšnega, ki ga lahko kupiš kjerkoli v trgovini. Dobil sem čisto svojega in lesenega. Gor je narisan en lep slonček in lepo izpisano moje ime 😳 . No, da ne bom toliko govoril, tukaj je slikca, da se malo považim 😉 .

Aja, dobil sem ga od atijeve tete in strica iz Kopra. A ni fleten?


šestka

sestica

Evo izpolnjujem svoj del naloge :), ki sta mi jo naložila EasyRiderka in DrMagnum, v razmaku parih dni 🙂 . Ker so me nekje že enkrat zadolžili za 6 sliko iz 6 mape, sem se tokrat odločila, da grem štet od spredaj nazaj. Namreč slike imam urejene po letu, mesecu in dnevu. Tako sem prišla do tele slike 🙂 .

Tale slika je nastala na zimskem sprehodu ob Gostilni Pec, ki jo najdete v bližini Selnice ob Dravi. Vsi vemo, da je zima bolj bele barve, zato so mi te rdeče “borovničke” hitro padle v oko. Baje so dobra hrana za ptičke v zimskem času. Upam, da jim tekne in da so zaradi njih bolj siti 😉 .

Hm… igro pa naj nadaljuje tisti, ki želi 🙂 .


dnevna soba

Danes je najina soba v približno takšnem stanju. Zakaj približno? Zato, ker stene niso pobarvane s to bravo, ampak so bele. Tole fotko je naredil moj Lump in se potem malo igračkal s Photoshopom. Namreč bele stene so puste in jih morava dati v “neko” barvo 🙂 .

dnevna_soba_danes

Sama imam rada oranžne, karamelne, kavne, pastelne barve 🙂 . In tam desno od TVja je en okrogel, valjast “pojšter”, ki mi ga je Lump prinesel s službenega potovanja in nama super služi, kadar imava v dnevni razvlečen kavč 🙂 . No in mislim, da bova ravno tak podoben barvni odtenek uporabila za barvo sobe. Mislim, da bi moralo bit vredu.  Namreč nova dnevna soba, ki jo pričakujeva naslednji mesec izgleda takole:

dnevna_soba_prihodnosti

in tej sobi “pripada” še ena garderobna omara, v katero upam, da bova spravila vse najine foto/video/knjižne pripomočke 🙂 . Sedežno… še iščeva, sicer časa je še nekaj… dokler na sedanji ne odpovedo stranice 😉 .


Diagnoza : Gripa

Vse skupaj se je začelo v petek, ko sva z Melito šli na Lucijino otvoritev razstave. Namreč, ko sem Lucijo vprašala, kje ima svojega dragega in svoji punci, je rekla, da je zbolel. Ok, to je normalno, da pač oseba zboli…

Nato proti večeru pridem domov. Že ko sem prišla izza bloka se mi je zdelo čudno, da so pri nama vse luči pogašnjene. Ok, sem si mislila. Nekdo mi pripravlja romantično presenečenje, s svečkami itd. Ampak ko sem stopila v temno stanovanje, mi je bilo jasno, da od tega ne bo nič. Lumpa nikjer, jakna, obešena, čevlji na svojem mestu… Ok, je pač šel spat, dolg naporen teden v Avstriji,… Jok brate odpade… Se pride s postelje vroč, da je brez veze… Ok, tudi on ima gripo… Se še nasmejim vsemu skupaj…

Glede na to, da nisva najbolj jutranji osebi, sva spet dlje časa spala, Lump vmes kuhal, tako da je brez veze, kašelj še bolj brez veze,… Nič greva k zdravniku, kjer sva dobila praktično zdravila, za katere ne potrebuješ recepta: ledakol, panatus in kapljice za nos 😦 . Še na hitro skočiva v Špar po pomaranče, limone in kivi. Padle so še ideje o videoteki metulj, ampak LOTR je bil na popu, zato se mi je zdelo brez veze. Raje domov pod toplo odejo.

Naslednje jutro se pogovarjava s sestrično, ki pravi, da Miha tudi že kuha od sobote, če se ne motim… Ok, torej dejansko je nekaj čudnega v zraku… V ponedeljek pokličem mamo, da vidim kako je… Ona ima drisko… Torek… zakuha sestrična…

Kot uspeh si dejansko štejem, da sem še jaz ok. Jaz, tista, ki VEDNO prva zboli 😉 . Upam, da ostanem na tem. Tokrat ne smem zbolet, še vsaj 9 dni ne ;).


Bučke

njamibuckinamusakanjamibuckinamusaka

Sestavine:

  • bučke
  • mleto meso
  • česen
  • čebula
  • timijan
  • origano

Najbolje je če se tega lotimo najprej lotimo rezanja bučk na tanjše krogece, nato narežemo čebulo in česen. Pripravimo dve posodi. Eno zato, da popečemo v njej bučke. V drugo damo najprej čebulo, jo pustimo da se malo prepraži (dobi tisti znani njami vonj), nato še dodamo česen ter na koncu meso. Mesu vmes dodamo origano in timijan, vendar ga ne popražimo do konca, le toliko, da dobi malo barve. Med pečenjem mesa še popečemo vse bučke, ki jih potrebujemo, da pokrijejo spodnjo in zgornjo plast mesnatega nadeva 🙂 .

Eno plast bučk položimo po tleh, nato jih “prelijemo” z mesno oblogo na katero damo še eno plast bučkin damo vse skupaj v ogreto pečico na 180 stopinj. Pečemo dokler se ne naredi temnejša skorja bučk in mesa zgoraj ter nato prelijemo z jajčko, mlekom in naribanim sirom. Vse to pečemo še toliko časa, da jajčka zakrkne in damo na mizo.

Pol pa dober tek 😉 .

PS: Lump me je prepričal, da tole objavim, baje je bilo tako dobro, da je vredno poskusit 😉 in bi bil greh ne delit 🙂 .


Mir…

potka

potka

Tale potka deluje, tako spokojno in vodi k premišljanju o samemu sebi. Zlasti, ko posameznik zaključuje eno obdobje in razmišlja o novem, išče nove poti, ideje …

Počasi zaključujem študij, se približujem nazivu inženirka multimedije, a v meni je še kar nekaj nejasnosti, želja… Čeprav sem bila pred parimi, natančneje 2, 3 meseci prepričana, da bom nadaljevala študij v Ljubljani, danes temu ni tako. Čeprav imam finančno zaledje za nadaljevanje študija, sem si premislila. Namreč ta denar si šparam že skoraj 16 let. Od konca srednje šole, če se ne motim, sem govorila, da bom ta denar namenila svoji hišici. Mislim, da sem približno 6000€ porabila že za to dvoletno šolanje, kar mi ni žal, vendar najprej moram pridobiti vsaj nekaj tega denarja nazaj, da nato nadaljujem…

Nekega dne, morda že naslednje leto, bom prav gotovo spet sedla za šolske klopi, saj se želim izobraževati, dopolnjevati in tako tudi rasti. To sem ugotovila na nedeljskem koncertu Vlada Kreslina. Namreč, kakor že ptički na vejah čivkajo, pri nas poteka Festival Lent, kjer je nastopil na Glavnem odru. Smešno, na koncert sem se šla sprostit. A med pesmimi, razmišljala, kako bi lahko pomagala mojemu mestu, do morda malo boljšega Festivala Lent. Namreč na sredini hudičevo dobrega koncerta je začelo deževati, Kreslin in vsi ostali smo bili mokri kot miške. Ko sva videla, da ne bo odnehalo deževati in so glasbeniki odšli z odra, sem razmišljala na kakšen način bi to lahko preprečili. Kako bi lahko večkrat v Mariboru organizirali podobne, kakovostne koncerte, na prostem. Nič ni boljšega kot slišati vsak inštrument posebej in uživat v petju, pesmi, celotni zgodbi… ob Dravi.

No, da bi znala te zadeve dobro izpeljat, je treba pridobiti dobro znanje in predvsem izkušnje. In ja, danes pri svojih 25 letih, nimam niti enega delovnega dne, niti enega pametnega zanimivega, zaključenega projekta. Čeprav se ravno sedaj, tiska ena moja reklama v 4000 izvodih, ki mi je precej všeč. Za istega naročnika tudi pripravljam spletno stran. Tale spletna stran je pravi izziv 🙂 , namreč narediti moram osnovno predstavitveno spletno stran in tudi spletno trgovino. Verjemite, to ni malo dela, vendar to počnem z velikim veseljem.

Ah, te poti, odločitve, so naporne.

Le za eno vem, da je sprva zelo zabavna, enostavna, v njej cel čas uživaš, nato postane zaskrbljujoče, spiš skoraj ne, a se veseliš… vsakega trenutka posebej… in to precej let… Za to pot vem, da je prava in upam, da uspe sama od sebe… mogoče kmalu…