Tag Archives: dopust

Ne da mi miru

kolaz_vis

Sanjam ga vsaj enkrat tedensko, vendar letos tja ne bomo šli :S . Bomo morali počakat do drugega leta 🙂 . Letos bomo samo mogoče šli  za prvomajske praznike kam 🙂 .

Sicer v kolikor razmišljate, če bi šli kam na dopust in kolebate med Visom in še čem, se odločite za Vis. Namreč otok je lep, plaže lepe in predvsem je mir, tako da si resnično napolniš baterije in uživaš. In ko ste tam, ne pozabite obiskat Plave špilje 🙂 . Midva, ko se bova vračala na Vis bova šla si še ogledat Zeleno špiljo, ker sva jo letos namerno izpustila 🙂 .


Otok Vis, mesto Vis

komiza dopust otok vis mesto vis

komiza dopust otok vis mesto vis

Zadnja dva dneva smo imeli bolj vetrovno vreme, zato smo se za prvega odločili, da si gremo ogledat mesto Vis. Natančneje tisto, kar mi je prijazna roti svetovala. Vendar smo ostali brez ogleda muzeja, ki je bil iz neznanega razloga zaprt. Noter pa same lepe in zanimive stvari, grr. Ampak nič hudega, ker sva odločena, da se naslednje leto vrneva in ogledava stvari, ki jih še nisva videla.

Tukaj je nekaj mojih vtisov iz mesta Vis…

otok vis, mesto vis

otok vis, mesto vis

otok vis, mesto vis, zanimiva vrata

otok vis, mesto vis, zanimiva vrata

otok vis, mesto vis, cerkev sv. jere

otok vis, mesto vis, cerkev sv. jere

Med ogledovanjem mesta, sem naenkrat zagledala surferja. Hitro poiskala velik zoom in akcija. Nastalo je nekaj lepih slik, vendar ti dve sta mi najljubši. V glavi so mi prepevali Beach boysi naslednjo pesem:

otok vis, mesto vis, surfer

otok vis, mesto vis, surfer

otok vis, mesto vis, rdeči surfer

otok vis, mesto vis, rdeči surfer

če bo čas, še objavim kakšno fotografijo, sicer pa jih še več priden na flickrja…


Prihod brateca

No, čeprav so nekateri mislili, da je moje poročanje z dopusta končano, vas moram še bolj razočarati. Namreč, še ni. Na disku je še nekaj slik, v moji glavi pa nekaj zapisa, ki ga želim deliti z vami. Še bolj sedaj, ko je postalo tako mrzlo, da z ledenimi prsti pišem ta zapis. Upam, da me bo malo segrelo.

Trenutno je pa najlepše to, da me v tem trenutku radio center segreva s pesmijo Cesarica 🙂 . Lepa, topla pesem v tako mrzlem vremenu…

… in da se vrnem k prvotnemu namenu… 🙂 …

Čeprav sva rada sama in uživava v najini družbi, se nama je po slabem tednu dni stožilo, po kakšnem domačem obrazu. Zato sva k nama povabila Lumpovega brata. In tako je teden dni za nama prišel tudi on…

prišel je

prišel je

Ker so nama bile plaže s prejšnjega tedna čisto všeč, smo jih drugi teden ponovili, saj sva želela Robiju pokazati vse, kar sva videla. Vendar smo naredili nekaj izjem.

Prva izjema se je zgodila v ponedljek, ko smo  lovili zadnji možni dan za obisk Plave špilje, naravnega pojava na bližnjem otoku Biševo. Namreč bližal se je južni veter, ki zapre pot v  tole naravno čudo 🙂 .

komiža vhod v plavo špiljo

komiža vhod v plavo špiljo

V kolikor se namenite v lastni režiji obiskati plavo špiljo (beri: z plovilom), lahko karto kupite pri tem stricu, ki ima veliko dela 🙂 .

komiža plačilo plave špilje v lastni režiji

komiža plačilo plave špilje v lastni režiji

plava špilja, komiža

plava špilja, komiža

pogled skozi vhod/izhod plave špilje

pogled skozi vhod/izhod plave špilje

Slike niso najboljše, ker sva na ta izlet vzela tamalega canona, ki v temnejših prostorih, povsem upravičeno odpove. Nihče mu ni zameril 🙂 .

Po ogledu Plave špilju smo se še šli kopat na eno plažo Porat, kjer smo bili do 16.00…

plaža porat, biševo, komiža

plaža porat, biševo, komiža

malo več plaže porat

malo več plaže porat

…ko nas je ladjica Borovik zapeljala nazaj v domov.

Med potjo smo pa na moje veliko presenečenje in veselje opazili delfina v daljavi. Yes, uspelo mi je videti delfina v naravi, čeprav je bil zelo oddaljen, je bila njegova plavut. A sem že kdaj povedala, da so mi delfini in orke najlepše morske živali 🙂 .

Druga, nova plaža je bila Stončica, ki je na čisto drugi strani od mesta Komiže 🙂 in je ravno tako lepa. Vendar tam se veliko več dogaja. Mislim, da sta bili ti dve plaži (na otoku Biševo in Stončica) edini, ki sta imelu na plaži pijačo, sladoled, hrano in glasbo. Dobro, domačo glasbo 🙂 , tam prav paše poslušat dalmatinske speve 🙂 . Edino kar mi pri stončici ni všeč je to, da se ladje precej blizu obale zasidrajo, namreč tudi tam je mivka in voda se počasi spušča…

plaža stončica, otok vis

plaža stončica, otok vis

jadrnice, uvala stončica

jadrnice, uvala stončica

morje, uvala stončica, otok vis

morje, uvala stončica, otok vis

plaža stončina, odbojka in bar

plaža stončina, odbojka in bar

Ker me še ni ogrelo v prste se za danes poslavljam, obljubljam pa še vsaj eno objavo z otoka Visa 🙂 .


…sva šla…

Okrog 11.30 sva se s Hektoroviča zapeljala in sledila tablam z napisom Komiža. Kmalu sva prišla do table, kjer je dvakrat pisalo Komiža. Vendar enkrat je pisalo 10km, drugič pa 18km. Padla je odločitev, da zapeljeva po krajši.

Najina želja je namreč bila, da čimprej razpakirava avto, se razkomotiva in greva na plažo. Da o tem, da sva bila zelo utrujena, niti ne govorim. Tako sva se peljala za kar nekaj avtomobili do centra. Nato sva na najino presenečenje prišla do hotelskega parkirišča, se tam obrnila in zapeljala proti drugemu delu. Kjer sva spakirala avto in šla pogledat, kje sva nastanjena. Vedela sva naslov in vse ostalo. Ob majhni pomoči domačina, sva s prva našla najin apartma, ki je bil tudi pripravljen, čeprav bi ga po vseh pravilih lahko prejela ob 14.00. Ko nama je prijazna domačinka pokazala apartma, sem vprašala, kje je parkirni prostor za avto. Namreč na spletu je bil odkljukan. Nakar, neprijetno presenečenje, da ga ni. Da je varovano parkirišče za plačat in da se jih da tudi tako nekje puščat.

Kar mi niti malo ni bilo všeč. Namreč na Pagu, pred leti sva nasankala. Ampak ok, na koncu sva našla zastonj parkirni prostor, na katerem se nič ni zgodilo. Aha, sedaj sem se spomnila, da jim moram poslati mail z prijetno vsebino, da to spremenijo. Čeprav se je na koncu vse lepo izteklo, je dobro, da ljudje vedo kaj je plačano v ceni apartmaja.

Apartma, je resnično krasen. Elementi starih delov, lepo dodelani s sodobnimi elementi. Na stropu led diode, kopalnica sodobna, omare nove, a iz kakovostnega lesa  in starejšim videzom. Zelo všečno. Kopalnica opreljema ravno tako sodobno, lepo in elegantno. Imela sva tudi televizijo in klimo. Vendar televizijo sva v 14 dneh vklopila mogoče 3 do 4 krat. Čeprav sem mislila, da ne bom pogrešala spleta, sem ga po nekje 10ih dneh, a se da tudi brez…

Prvi dan, sva kamorkoli sva se vsedla ali vlegla, v isti sekundi tudi zaspala. Ja, prejšnja noč je bila zelo kratka. Vendar brez večernega sprehoda po rivi, ni šlo. Sprehodila sva se v vsako smer enkrat in šla spat. Med sprehodom so nastale naslenje fotografije:

komiza zvecer

komiza zvecer

najin prvi sončni zahod v komiži

najin prvi sončni zahod v komiži

čoln

čoln

Naslednji dan sva spala skoraj do dopoldneva. Ko sva se zbudila, sva zaslišala glasno bučanje valov. Ven sva šla okoli 16.00 . Ko sva se sprehodila po in bližnjih plaž, sva videla resnično velike in lepe valove. Žal jih nisva poslikala, saj sva dejala, da sva na dopustu in bova uživala. A ko sva šla v vodo naju je dobesedno prestavljalo. Valovi so bili enkratni, visoki vsaj pol metra, krasen pogled nanje. Tisti dan, so se po mnenju domačinov, kopali najbolj hrabi 🙂 …


It’s my life

!Opozorilo!

Dopust v Komiži deluje nenavadno na ljudi. Domov lahko pridete z neizmreno količino dobre, pozitivne in odštekane volje 🙂 .


Sva šla

V petek 23. avgusta sva v rdečo fiestico naložila vse kar sva potrebovala. Kar je obsegalo skoraj pol avtomobila. Čeprav sva vzela seboj zelo malo oblačil, a vzela sva kar nekaj hrane :$ . Namreč mislila sva, da bo tam precej dražje.

Malce čez 23.00 sva šla na bencinsko postajo dotankat primanjklaj bencina in odrvela proti Ptuju in nato do slavnega mejnega prehoda Gruškovje. Vse je potekalo normalno. Malce sva se bala, da se bo kak carinik zapičil v foto opremo, vendar naju niso niti prav povohoali. Kar nama je bilo čisto prav 🙂 . In nadaljevala pot proti Zabregu. Ups, reče se mu Zagreb. Zabreg sem govorila, ko sem bila majhna, tam nekje do 5. ali celo 7. leta 😉 . Nikjer ni bilo sledu o gužvi ali kolonah, tako sva normalno napredovala. Namreč moja teta, ki živi v Rijeki, je rekla, da če želiva it brez kolone do Splita v tunelih, morava biti v Zagrebu pred 3.00. Ta del naloge je bil opravljen z čisto desetico.

Kar je pomenilo, da bova šla čez tunele Mala Kapela in Sv. Rok popolnoma brez problema 🙂 . Tako ali tako sva vso pot vozila po omejitvah 130km/h in občasno +10, sva še dodatno upočasnila in se mirno pogovarjala. Ko sva se počasi bližala Zadru, me je Lump vprašal, če vem kako se pride do trajekta. Se nasmejim, ga pogledam in odkimam.

A moram povedati, da je imela začueden obraz? 🙂 Meni je šlo rahlo nasmeh. Namreč v Splitu so trajekti tako obiskani in tako pomembni, da je ziher tabla na vsakem vogalu. Ko sva prišla v Split, so se moja predvidevanja izkazala za pravilna. Tako sva takoj našla pravi prostor za trajekt na Vis. Bravo jaz, kot navigator 😉 .

V Splitu sva bila zelo zgodnja, pred nama je bila le ena družina iz Makedonije 🙂 . Tako sva ugotovila, da so bili najini strahovi, podkrepljeni z izjavami prijateljev, da je gužva, malo preveliki. Ampak, sedaj veva za naslednje leto 🙂 . Namreč Lumpov sodelavec je avtomobil za en trajekt, ne vem kam, postavil doli en dan prej…

Že ko sva se peljala skozi ovinke do Splita, me je očaral v trenutku. Ko sem stopila iz avta, me je očaral še bolj. Čeprav sva bila le v trajetkni luki.

split_trajektna_luka

split trajektna luka

Ko sem stopila iz avta, je bilo na moji levi VELIKO velikih lesenih ladij. Ne vem zakaj, ampak so mi noro všeč. Vsi ti detajli, les… Ne vem, vse skupaj je tako prekrasno izdelano, da mi je bilo skoraj žal, da se bova peljala s trajektom. Bi se raje z eno prekrasno lesenjačo 🙂 . Vse skozi sem jih opazovala, da bi dobila pravo svetlobo, da naredim posnetek. V glavi sem že imela zrisano fotografijo, kakšno želim imeti, vendar sonca ni in ni bilo. Ko se je prikazalo, pa žal na napačni strani. Tako je nastal naslednji, tolažilni posnetek 😉 :

sončni vzhod na ladjah

sončni vzhod na ladjah

Nato sva se še malce sprehodila okoli in naredila par fotografij.

sončni vzhod na drugi strani luke

sončni vzhod na drugi strani luke

A sem že povedala, da sem zaljubljena v lesenjače 🙂 :

sončni vzhod lesenjače z druge strani

sončni vzhod lesenjače z druge strani

Lipo Misto

Lipo Misto

Nato je zelo kmalu prispel Petar Hektorovič, odprl svoja lačna usta in sprejel pločevinasto vsebino vase :

trajekt spli -> vis

trajekt spli -> vis


Morje

Ja, letos si bova po dolgem času privoščila morje, celo za 14 dni. Jap, morava spravit noter tisti dve leti, kjer nisva bila resnično nikjer kot doma.

Danes je moj najboljši Lump skočil v mesto plačat akontacijo. Na Visu bova zadnji teden v avgustu in prvi teden v septembru. Izbrala sva apartma, kamor sva si tudi nazadnje želela it, vendar sva se takrat odločila za otok Pag in mesto Metajno. Tudi tam sva se imela super. Najlepše spomine imava na male plaže, kjer sva bila sama 🙂 .Upam, da se bo tudi kakšna takšna našla na Visu. In ja želim si tudi, da bi bilo lepo, toplo in sončno.

Ah, je še kar daleč do tja, vendar bo tudi hitro minilo. Glede na to, da imam upam dva izpita do konca in diplomo. Upam, zato, ker ona čudna ženska, od prejšnje sobote še ni uspela popravit 5 izpitov 🙄 . Želim si, da bi z diplomo zaključila preden greva na morje in nato, ko pridem domov jo še samo zagovarjam.

otok vis

vir:VisTravel