Tag Archives: filozofiranje

jaz?

Kdo sem jaz? Kaj si želim? Kaj želim počet? Na kakšen način želim to počet? To so glavna vprašanja zadnjih nekaj mesecev. Da želim imeti svoje podjetje, je jasno že nekaj let. Da je ta pot težka, naporna,… si predstavljam. Žal mi je samo, da se nisem tega lotila že prej, pred parimi leti.

Vendar gledati nazaj je nesmiselno. Moram vzeti stvari v svoje roke in delat tisto kar si želim že, hm vsaj 10 let, če ne več. Mediji so me vedno privlačili. Televizija, radio, filmi, fotografija,… Vse to, vendar se nikoli nisem videla v ospredju oz. v prvi vrsti. Nekje v ozadju, kjer se dogajajo prave stvari, kjer je tehnika, kjer se pripravlja vsebina, načrtuje in potem vse to da v izvedbo 🙂 . To je tista magija 🙂 .

Odkar obstaja splet, sem si vedno, vedno želela delat vsebine za na splet. Vse od začetka do konca. No, edino kar me nikoli ni privlačilo in me najverjetneje nikoli ne bo, je biti pred kamero. V času študija sem to izkusila, moram reči, da ni tako zelo slabo, ampak ni pa zame. Naredila sem tri prispevke, ki so bili vsebinsko takrat zame vredu narejeni, vendar sem vztrajno gledala, da se me v kadru vizualno ne opazi 🙂 .

Odkar vem, da obstaja internet, me zanima čisto vse kar je z njim povezano. Zanima me oblika, koda in seveda vsebina, skratka vse. Dosedaj odkar delam spletne strani, sem se naučila, da kodiranje ni zame oz. to sem že vedela v srednji šoli 🙂 (SERŠ, maribor). Namreč meni je popolnoma jasno, kako deluje nek program, kaj potrebuje od zank, polj itd. Ampak to spravit v pravilni vrstni red! to je zame muka in iskat tiste napake, kriza… ne hvala! Na srečo je planet Zemlja dovolj velik, da premore toliko različnih ljudi, ki imajo različne želje, navade, cilje, da med njimi obstajajo programerji 🙂 . To so po moje namreč ljudje z veliko mero potrpežljivosti ;), ki je jaz nimam. Čeprav če je potrebno, se bom vsedla in naredila tudi to. Oblikovanje… hmm, to diši zelo, zelo lepo. Spletno oblikovanje še toliko bolje dokler ne začneš razmišljat o tem, kako boš stran spravi v življenje s CSS, JavaScriptom, Flashem 🙂 in pričel bitke z različnimi brskalniki. To je pa posebna bitka, ki ima svoje čare in je fajna 🙂 . Vsebina… hmm tudi to diši zelo lepo. Vsak dan se naučiš in spoznaš nekaj novega, raziskuješ,…

Jaz bi rada počela vse natančno, držala se rokov in da bi stvari izgledale tako kot morajo. Zraven tega bi še doma skuhala kosilo, pripravila večerjo, brala pravljico Maksu, ga dala spat, pogledala še kakšno serijo in zraven še prebrala kakšno knjigo zase (strokovno, kakšno čisto bla bla knjigo za sprostitev,…). Ko bi obstajal kakšen zamik časa… Če nimate ideje kaj bi počeli, dajte razmislit, kako dnevu podaljšat čas? 😉  A je kdo, ki mu vsaj polovica od tega uspe? Prosim za recept 🙂 .

 


Branje knjig, izdelava načrtov in realizacija

Lani avgusta sem bila prisiljena začeti razmišljati, kaj bom počela, ko bo naš fant odkorakal v vrtec. Nekako sem si v glavi zamislila naslednja dva načrta.

  1. Maks gre lepo v vrtec. Prvi mesec (september), najprej 2h vrtca in počasno podaljševanje oz. prilagajanju njemu, saj ga pred tem praktično nihče ni pazil. Če bi šlo brez bolezni bi bil do konca meseca lahko ostal do kosila, vendar smo dobilo šesto bolezen. Nič hudega, nič resnega in smo malo podaljšali uvajanje. Da skrajšam, konec oktobra je že brez problema spal.  Novembra je že z veseljem hodil v vrtec.
  2. Sama začnem delat. Nekje, nekaj.

En dan pred dnevom D, kot mu jaz rečem, sva se z velikim Lumpom na sprehodu prepirala. Jaz vztrajno trdila, da vzamem službo pri velikem poku, on da naj vztrajam pri svojem podjetju in tu razvijam ideje ipd. Trmasta kot sem, 😳 oven, sem vztrajala, dokler nisem na gmailu dobila mail.

V mailu sem dobila super truper mentorja, ki mi pomaga pri ustanavljanju s.p. Sicer mi je svetoval malo drugače kot sem jaz to izvedla. Ja, spet oven, ki dela tako kot njemu paše. In v tem trenutku mi je žal, da mu nisem vsega zaupala, saj bi bilo enostavneje in morda boljše. Ampak sedaj je tako kot je 🙂 .

Enkrat sva se dobila septembra in sedaj pred božično novoletnimi prazniki. In že septembra mi je dejal, da naj preberem knjigo Milijonarji o sebi. Moram vam priznat, da mi je žal, da sem tako dolgo čakala. Knjiga je superca 🙂 . Nato sem za nalogo dobila še da preberem knjigo Bogati očka, revni očka in Kvadrant denarnega toka. Od zadnjih dveh sem prebrala samo prvo, druga še čaka.

Znana sem po tem, da veliko razmišljam, načrtujem, ampak toliko razmišljanja in akcijskih načrtov, priznam, da še nisem imela. Komaj sem čakala, da minejo prazniki. Sedaj sem polna energije in si iščem stvari za delat. In nekaj sem že našla, nekaj še pa bom 🙂 .

Želim si, da mi vsaj polovica tega uspe 🙂 . Moje podjetje, je moj otrok tega leta. Naslednje leto ali pa konec tega, če ne bom mogla dočakat naslednjega :mrgreen: , pa pravi otrok. Bomo videli kako bomo razpoloženi 🙂 .


Nekaj resnic

Ne glede nato, kako ti povem, da me nekaj moti, je zamera na koncu.

Moj otrok ne glede na količino hrane čez dan, se še vedno zbudi enkrat na noč.

Ne maram alkohola pri odraslih, ko pa nekdo da vino dojenčku, ostanem brez besed.

Če te ne vprašam za mnenje ali nasvet, to pomeni, da ga ne potrebujem oz. ne želim.

Obožujem filme z vsebino.

Pločnik ni parkirišče za avtomobile.

Ne maram bančnih kartic.


Dojenje

je zame ena izmed najlepših, naintimnejših in zelo lepih vezi v starševstu. In super je, če nam uspe 😉 . Pri nama je bilo na začetku zelo fajn. Dojila sva se na 2,3h, dolgo 1h. Vendar meni to ni bilo nikoli odveč, saj sem videla, da je mali zaspal 🙂 . Nato se malo predramil in spet jedel, tako kot so nam to predstavili v šoli za starše in sva uživala 🙂 . Vse dokler ni prišla sobota 19.9. , ko nama je patronažna prinesla tehnnico in smo ugotovili, da ni šel 0g gor.

Namreč zaradi negotove patronažne, ki ni zaupala svojim instiktom, smo ga tehtali čisto vsak dan odkar sva prišla domov. In ker jo je imela čez vikend doma, nam jo je posodila. In ker je bil Maks res pravi drobižek, čeprav je bil rojen le 6 dni pred rokom, naju je zajela panika. In sva poklicala patronažno, ki ga je zamenjala z drugim otrokom in nama svetovala, da mu naj dava dodatek. Kljub temu, da je moj fantek dobil v dveh dneh pridobil toliko teže kot bi jo moral v celem tednu. In glede nato da smo se na videz poznali in je medicinsko osebje, ki ima veliko znanja in predvsem izkušenj, sva ji verjela in mu dala celoten dodatek. Mali pa je bil star šele 6 dni.

Ker mi ni odgovarjalo, da bi moj fantek pristal na dodatku, sem hitela iskat informacije drugje 🙂 . Najprej sem iskala e-naslov zdravnice, ki nam je predavala v šoli za starše. Našla sem jo na naslednje seznamu Asist. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specijalistka pedijatrije, IBCLC in ji poslala email kjer mi je svetovala, da jo naj pokličem naslednji dan, ko je v službi, da se pogovoriva. Po telefonskem nasvetu mi je svetovala, da naj ukinem dodatek in se samo dojiva. To sem tudi naredila, vendar je bil tretji dan naš mali fantek prav nervozen… in naslednji dan je prišla patronažna s tehnico, kjer sva ugotovili, da je šel v treh dneh gor samo 30g -> premalo.

Zato sem spet šla iskat informacije dalje in prišla naslednjo stran, kjer sem dobila nasvet, da mu naj počasi odvzemam dodatek, ne takoj. In to smo tudi počeli. Prejšnji mesec smo prišli tako daleč, da smo dali samo en dodatek v mali vrednosti čez praznike je prišel skoraj dan, ko ga ne bi dobil. Vendar sem malo skeptična, da bi ga pustila brez, saj so mi bile plenice sumljivo manj mokre in si nisem upala. Tehtamo ga sedaj samo v posvetovalnici, saj patronažne na srečo ni več. Zakaj? Ker mi je enostavno vlila preveč strahov glede tega. Vsakič razmišljam, če je dovolj pojedel ali mu kaj manjka. Ko vidim v plenicah rumen madež najprej pomislim, da nima dovolj tekočine in ne pridobiva dovolj. To, da mu primanjkuje tekočine mi je popolnoma jasno, saj ko kaka, je blato precej trdo, sploh tisto prvo. Čaja ali vode pa naš mali fant ne vzame, če ni lačen in tako sem sedaj malo grda mami, ki ko vidi, da je lačen mu najprej ponudim čaj ali vodo 😉 .

Skratka, dojenje mi je super fajn, ne nameravam še odnehat, žal mi je samo to, da smo mu takrat ponudili dodatek, ko ga še ni potreboval 😦 . To je žal šola in izkušnja, ki je odprej nisem mogla imeti. Pri naslednjem otroku bom ravnala drugače. Jezna sem nase, ker nisem poslušala naju, ampak eno tretjo osebo. Čeprav opravlja to delo že lep čas, si ne zaupa, je nezaupljiva sama vase. Žal sem jaz takšna oseba, ki vse kar drugi povedo vzamem v obzir. V tem primeru celo preveč in popolnoma nepotrebno. Imam lepega, zdravega in razigranega fantka, ki ga znam poslušat in noro rada, to je pa tudi tisto kar največ šteje.


Poporodni pregled

Danes sem kočno prišla pri svoji ginekologinji na vrsto 🙂 , čeprav je po pravilih prvi poporodni pregled okrog 6. tedna. Pri meni to ni bilo mogoče, saj je bila na izobraževanju.

Tako sem bila naročena za danes med 9. in 10. uro. Ko sem čakala v čakalnici sem opazovala vse preostale nosečke in jim malce zavidala ta čas. In čas, ki pride takoj po porodu. Ko v rokah držiš novo bitjece, ki je tako ZELO tvoje, ki je tako ZELO lepo in še tako nedolžno 🙂 . Vmes prebirala svoje odpustno pismo s poroda ter se z nasmehom na obrazu spominjala prvih trenutkov z Maksom.

Ne vem, kaj je z menoj narobe, ampak jaz si želim še ene 😳 . Kmalu me je sestra poklicala k sebi, da me je stehtala, izmerila pritisk 🙂 . Tehnice sem bila kar vesela, saj mi je ostal le še 1kg viška. In zaradi tega se ne mislim niti malo sekirat 🙂 .

Najbolj smešen je bil naslednji pogovor:

MS: kakšen je bil porod?

MM: vredu

MS: kakšne težave?

MM: ne

MS: potrebujete kakšno kontracepcijo?

MM: ne 😳

temu je sledil smeh 😀 .

Nato sem še malo počakala v čakalnici in šla na tisti meni čudni, grdi stol. Ampak kar je treba, je treba. Z menoj vse ok, odvzet bris. Dobila sem še napotnico za laboratorij. Namreč v času nosečnosti in po porodu sem bila precej slabokrvna. Tukaj sem bila že malce nejevoljna, ker sem mislila, da delajo samo do 10.00. Tako namreč delajo v laboratoriju nasproti mariborskega sodišča, vendar je rekla, da lahko grem kar pri njih.

Jupi, torej si moj Lump, ne bo rabil jemati dodatnih ur dopusta, da bom jaz lahko šla dat par kapljic krvi. Namreč moja mami, ga ne zna previt in nahraniti 😦 .  Vmes sem dobila še opozorilo, da naj redno uporabljava kondome, saj tako hitra druga nosečnost ni dobra.

Pri tem sem se zlahka nasmehnila, da ni nobene panike. Se ne bomo igrali, saj trenutno NI pogojev za še enega lumpija. Naslednje leto, ko bo Maks korakal proti 1. rojstnemu dnevu, bom pospešeno iskala zaposlitev. V vmesnem času pa moram še diplomirat. Ker državna porodniška 190€ in ostanek Lumpove plače , trenutno zadostuje za naše potrebe, z dodatnim članom, bi bilo pa malce težje.

Vendar grem z optimizmom naprej. Naslednje leto služba (karkoli, tudi delo v proizvodnji) vsaj za eno leto, nato porodniška. Po porodniški bi se pa verjetno lotila samozaposlitve. K temu me moj Lump preprečuje že za naslednje leto, vendar si tega še pred drugim otrokom ne želim 🙂 . Potem s kakšno dobro idejo, s kakšnimi delovnimi izkušnjami in morebitnimi novimi poznanstvi ter dobrim načrtom, z največjim veseljem 🙂 .

Ah, sem tečna, ne 😉 . Nič grem se cartat k moji mali, lepi štručki 🙂 .


Life is

Zadnje dneve sem tečna, nerazumljiva, težko prenosljiva, ampak upam, da se bodo načrti razvili, tako kot se zaenkrat kaže. Dosedaj sem predvsem pogrešala delo, sedaj pa mislim, da ga bom našla … pure energy…

Ljubljana, Portoriž, jutri prihajam 😉 .


Interaction design

interaction design

interaction design

V kolikor se ukvarjate s kakršnimkoli oblikovanjem, toplo priporočam v branje tole knjigo. Napisana je fantastično 🙂 .


Priprave in še kaj

Ja, saj vem, da je do morja še zelo daleč, da bo do takrat potrebno narediti še veliko stvari, ampak vseeno. in tako sva danes pri kosilu pila sok in ker mi je bilo malo tečno, sem vzela kos papirja. Ko sem rekla, kaj če bi si naredila en tak mini seznam stvari, ki jih bova vzela na morje.

Namreč hrano, kremo za sončenje ipd. stvari nameravama vzeti v intersparju 1. ponedeljek v mesecu. Namreč Spar nam penzionistom, da takrat -10%, mislim da na vse izdelke. Pijačo bova nakupila v Hoferju, saj imajo dobre in poceni sokove. Druga pa tako ali tako ne pijeva 😉 . Pri sestavljanju tega seznama ni bilo nobenih problemov, sva se vse hitro zmenila.

Oblačila… to je pa druga zadeva. A najprej Vam moram opisat dosedaj najin edini morski odpust, izpred treh let na Pagu. Šla sva na Pag, v Metajno, za 10 dni, z mojim cliotom 🙂 . Da o tem, kako je bil nabasan, ne govorim. Vzela sva nekaj hrane, blazino za na morje, ki sva jo uporabila samo enkrat, plavuti in dve potovalki oblačil 🙂 .

Jaz eno takšno normalno, s katero sem hodila na morje preko Zveze prijateljev Mladine Maribor, kamor sem spravila več kot dovolj in delno tudi preveč (posteljino). Vendar zlato pravilo: kdor nosi, ta ne prosi 😉 . Moj Lump pa… da ne bom govorila. V svojo črno palomino torbo, ki je velika hokejska, ki je naravnost ogromna in predvsem polna, haha haha, ha,… Jap, še danes se mu smejim, koliko stvari je imel zraven in se “malo” šalim na njegov račun. In tako se je on med tednom pogovarjal s sodelavcem, ki gre na morje za 14 dni z enimi kratkimi hlačami, parimi majicami itd. 😆

Ga gledam in pravim, govori, da napišem. In pravi:” dvojne kratke hlače, dve kratki majici itd. Ok, že pri prvem stavku sem se začela smejat, pri drugem sem se že valjala od smeha ter ga gledala, kakor da je z Marsa priletel. Namreč njegove bele stvari, ob prehranjevanju s testeninami in omakami, so brez sledi približno pol ure. Skratka, umaže se vedno 😉 . Midva pa na morje za 14 dni + ? (vreme in €)…

No, na koncu se je le dal prepričat za 5 majic in 4 kratke hlače. Vendar me prav zanima, kakšno stanje bo potem, ko bova pakirala 🙂 . Aja, še moj del seznama: 6-7 kratkih majic in 6 hlač.

Na seznamu so sta se seveda znašla tudi oba fotoaprata, da se na dopustu, ne bi stepla, kdo bo s katerim fotografiral 😉 , stativ gre tudi z nama in računalnik, kamor bova sproti shranjevala fotografije. Vendar, da ne bova samo fotografirala bodo poskrbele karte ( za šnops, remi in uno), človek ne jezi se, scrabble, pripomočki za risanje in pisanje. Letos bova plavutkam, dodala še maski. Hm, mogoče bi bilo vredno razmisliti še o podvodnem fotoaparatu, kaj pravite? Upam, da imajo v Komiži ugodno šolo potapljanja. Še vedno namreč čakam na njihov odgovor 🙂 .

Hm, k seznamu sva še dodala zdravniške potrebščine, vendar upam, da jih ne bova potrebovala.

Ah, kako je fajn tole 🙂 . In tako mimogrede to je moj prvi seznam za morje 🙂 .

morje val

Novo obuvalo

V petek sem šla v mesto z namenom, da dvignem fotografije vlakov, ki sem jih poslala na tečaj mladi 2008. Na tem natečaju sem bila žal neuspešna, vendar kljub temu ne nameravam obupat, saj menim, da so bile slike lepe in kvalitetne. V obrazložitev, zakaj nisem bila sprejeta na natečaju, je da slike niso dovolj umetniške. Ok, mislim, da imajo prav 🙂 . Torej več sreče prihodnje leto 🙂 , ko nameravam ponovno poskusit 🙂 .

Vendar sem se še prej malce sprehodila po mestu in šla, čisto slučajno v prodajalno obutve Mass, kjer si po resnici povedano kupim največ obutve, da  vidim, če imajo kakšne lepe, udobne natikače zame. Poudaek je na udobnem, saj sem od leta 2002 zamenjala najmanj 10 različnih modelov in vsi so mi naredili takšne & drugačne odtiske. In zagledala sem naslednje:

novi, zenski natikaci

in jih sedaj ponosno nosim, saj z njimi ni nobenih problemov. In predvsem zelo resno razmišljam, da si grem na razprodaji kupit še kakšen enak ali podoben model 🙂 .


K cerkvici

Z Mihijem sva se na pustno nedeljo dogovorila, da greva na pustni torek k cerkvici. To nama pomeni, da se sprehodiva na mariborsko Piramido, kjer sem bila nedolgo nazaj tudi sama… In ker je potem skoraj cel ponedeljek in torek dopoldne deževalo, je bila pot gor blatna in nisva šla… Šla sva le na kratek sprehodek okoli njegovega doma.

Ko sem se torkovo pozno popoldne poslovila od njega, sva se dogovorila, da bova šla naslednji teden, če bo lepo vreme in da bova od tam opazovala vlake :), ker se jih kar lepo vidi 😉 . No, in danes je bilo lepo vreme, tako da sem šla ponj v vrteca in sva šla… in se imela fino, mislim, da oba 🙂 .

In sedaj ena fotka by nokia 7390, ker velikega ali malega canona nisem želela jemati, saj sem se raje z njim lovila, skakala in drla po Piramidi. No, na srečo sva bila sama, tako da niso trpela kakšna druga ušesa 😉 .

miha na piramidi

Mihi naslednji teden ponoviva tole v daljši verziji… 😉 .