Tag Archives: maks

Maks knjigoljub

Berem rada, zelo rada. Berem vse knjige od limonadic do malo resnejših in strokovnih knjig. Približno mesec dni tudi otroške knjige 🙂 .

Pred mesecem dni, ko sva bila z malim lumpom sama, sem Robiju naročila, da nama MORA v čimkrajšem času narediti v spalnici lučko, da bova lahko brala pravljice. Robi je naš pridni stric električar, ki nam ugodi vse naše električne želje, tako sem po 18. mesecih dočakala fiksno lučko na svoji strani postelje. Prej je bila ena namontirana z klipsno gor, vendar imamo enega zaljubljenca v lučke, ki jo je kakor hitro je lahko stal, na hitr’co odmontiral (beri odlomil).

Tako sem večernemu ritualu večerja, kopanje, dojenje in spanje, dodala pravljico. Sprva sem pričakovala pritožbe, ampak začuda jih ni bilo. Prvi teden je celo ob pravljici kdaj zaspal, ob luči. Nisem mogla verjeti učinku. Namreč naš mali lumpek je zaljubljen v luči od 4. meseca starosti. Da o veselju v veselem decembru in pisanih lučkah sploh ne govorim.

Pravljice o H.C. Andersenu, ki sem jih kupila na sredini nosečnosti, niso zanimive, strani v knjigi so preveč puste, mu niso všeč. Ob nakupu knjige Moj prijatelj Piki Jakob sem bila v dvomih, da bova midva to lahko brala, ampak presenečenje… ta knjiga mu je bila zelo, zelo všeč. V slabih treh tednih sva jo prebrala po dolgem in počez in še enkrat nazaj. Noro dobra knjiga… Zelo mi je všeč naslednji, zadnji odstavek v knjigi:

In tako potujemo, v resnici in v sanjah, na severni tečaj in pod Rožnik, smejemo se opicam v kletkah in sedimo na saneh, ki jih vlečejo psi skoz polarno pokrajino. Čarovniki smo in učenci, kljukci in mile jere, radovedneži in poredneži.

Da bi še dolgo tako potovali.

Kajetan Kovič, Moj prijatelj Piki Jakob, str. 116

Prejšnjo soboto  sva od babice dobila za darilo knjigo Čudežne basni od založbe Grahovac, ki je kar obsežna in danes zvečer bova prebrala zadnje 3 pravljice.

Jupi, vesela, zelo vesela, da naš mali škratek ob obsedenosti z lopatkami, bagerji, si najde in vzame čas za knjigo.

V kolikor ste tudi sami mali knjižnji molji bom zelo vesela še kakšnega priporočila 🙂 .

 



ni naslova :)

praktično se vsak dan spomnim, da bi lahko kaj zapisala na ta blog, vendar mi zmanjka časa, volje… nikoli mi ne zmanjka materiala.

Eno izmed opravičil je lahko Lumpova tri tedenska službena odsotnost in aktivno preživljanje časa z malim lumpom, končno samozaposlitev,… dela je toliko da ne vem kje se naj lotim in kako. Skušam uživat v vsakem dnevu posebej.

Saj ne morem verjeti, da sva bila s tamalim lumpom doma tri tedne sama. In zmogla sem skoraj vse. Priznam stanovanje ni bilo vedno pospravljeno, posoda tudi ni bila vedno sproti pomita… Vmes sta babici skočili na pomoč vsaka z 2 urnim varstvom. Služba je služba in v mojem primeru je ne more narediti skoraj noben drug. Namreč pomoč, v obliki babic je pri meni, zadnja obcija.

Mali lump je postal prava čveka, govori samo besede, skoraj z vsemi se zmeni sam. Teče, hodi, naprej, nazaj, ritensko, po stopnicah gor, dol… Ma ta pravi dečko je že. Počasi bo čas, da dobi družbo, da ne bo tako osamljen 🙂 . Kako se hitro opazi razlika, kadar sva sama ali je kdo zraven. Sploh ati in kakšni njegovi prijateljčki, me ne potrebuje več, kakor hitro sva sama, je pa skoraj naliman name. No, saj ne vedno… odvisno tudi od dneva. Presenečena sem tudi nad tem, kako lepo (zaenkrat še) deli stvari. Upam, da se to ne spremeni.

Nič grem po malega lumpija v vrtec in na sončka z njim za kakšno urico, pol na kosilo in akcija dalje…


Ponosna mama

Zadnje čase sem vedno bolj ponosna na svojega malega Lumpa 🙂 . Vsak dan je bolj samostojn, vsak dan je boljši 🙂 .

Je sam iz svojega krožnika 🙂 in večino kolikor misli oz. želi poje sam 🙂 . Vedno je pa še mati tečna in mu potisne še kakšno žlico v usta 😉 .

Pije iz kozarca sam. Lepo prime lonček ali kozarček v rokice, nagne in spije 🙂 . Ok, saj se že zgodi kakšna nesreča, ampak to se zgodi tudi nam odraslim 🙂 . In uff, jezna na eno tečno babico iz vrtca, ko je rekla, da samo dojenčki pijejo iz flaške. Ja, v vrtec mu še vedno dam zraven flašo (s športnim nastavkom) s čajem. Njena vnukinja (konec februarja bo stara 2 leti), ki je zelo boga po njenem mnenju, ker je z dojenčki v skupini  in veselo vleče dudo. Ma enkrat še butne takšno brezvezno, bom samo rekla, Da naš je res star le 17 mesecev, ampak dude pa nikoli ni imel. Flaše s cucljem pa ni videl že skoraj 10 mesecev 🙂 . Bravo moj fant!

Slišati je tudi prve besede iz njegovih ust 🙂 . Prva beseda je bila mama 🙂 Jupi, moj mali priden fant, kako fajn je tole slišat. Ok, sem že slišala, da me je kdo poklical mama (otroci od prijateljev, sorodnikov med igro, ko so se spozabili 😳 ), ampak ko tvoj otrok reče mama, je pa … hm… ostaneš brez besede 🙂 . Potem ata, ata, ata 🙂 , da se slučajno veliki Lump ne bi počutil zapostavljenega 🙂 .

Sosedje imajo muco in on bi jo cartal vsak dan, če bi jo lahko 🙂 . In enkrat, kosva bila zunaj je bila muca na balkonu, sem bolj za šalo kot zares rekla, kako pokličeš muco. Maks pa kar mav. 😯 in to tako nežno, srčno, da bi se človek kar stopil zraven 🙂 . Pol mi je še nekajkrat ponovil, ampak ker je bila mama tečna, je nehal oponašat muco. Vse do prejšnjega tedna, ko sva se sprehajala med policami v Šparu. Šla sva med hrano za živali in je videl mačjo hrano in rekel MAV. Ti ti moja mala rit… in sedaj, ko mu rečem, kako pokličeš muco najprej začne ploskat, pa mu rečem, najprej pokliči muco, pa bova skupaj ploskala 🙂 . In imamo še lopata, gaga, nana,…

Ah, je moj svet lep :).


16 mesecev

ja odkar smo skupaj 🙂  . Na začetku smo se lovili, spoznavali, bili v dvomih, jezni in vse kar pride zraven, ko si pač prvič starš. Skrbiš za eno malo neobogljeno bitje, ki ti zna vse povedat, čeprav včasih podvomimo v njih.

Našega otroka je skupaj en sam smeh, pucanje, plazenje po elementih, dojenja, cartanja, lubčkanja, norenja, skrivanja, joka, kreganja, veselja 🙂 .

Fascinira me, kako si vsak dan želi sesat, čisti prah, sesat. Od božička je dobil svojo smetišnico in metlico. Zakon sta. Ni mi pa jasno od koga je to podedoval 😳 . Sama namreč nisem manijak na čistočo. Ok, tudi za umazano ne, ampak bolj umazano kot čisto. In ne mika me sesanje po urniku (nekajkrat na teden, če to ni potrebno), umivanje tal, … Ampak Maks bi to počel vsak dan. Tudi menjaval posteljino. No, upam, da ga to v puberteti ne mine :mrgreen: .

Je pa tudi zaenkrat tak prijazen fant, pomaha vsakomur (ok, malo včasih naskrivaj, ker mu je nerodno 🙂 ), sočuten (kadar gre pred prijateljem iz vrtca domov, ga kar malo žalostno gleda), rad da lubčka kar tako 🙂 , carta medvedek je tud 🙂 , radodaren, rad kuha,… Upam, da se to v prihodnosti ne spremeni.

Ok, sedaj pa bom nehala, da ne boste dobili sladkorne 🙂 . Naš fant je en tak super fejst fant in naj takšen tudi ostane 🙂 .


Maks

Pred skoraj dvema letoma sem izvedela, da te bova imela. Takrat in celih devet mesecev, sem se spraševala kakšen boš. Kakšen bo tvoj karakter, komu boš vizualno podoben, boš nasmejan, dobrovoljen fant, kaj boš imel rad, česa ne boš maral…

12. septembra, ko sva se z atijem še sama zadnjič in dolgo sprehajala po parku, sem sedela na klopi. V šali sem te spraševala, kdaj boš prišel na svet, da vidim, če imaš moje oči 🙂 . Neskončno sem si te želela prijeti, te varovati, te nasmejati, biti tvoja mami. Že takrat si bil priden fant in naslednji dan, sem te že imela 🙂 .

Danes lahko napišem, da si zame najlepši, najbolj priden in najbolj radoveden mali fantek 🙂 . Vsaka tvoja še tako grozna lumparija me spravlja v smeh, tvoj nasmeh mi daje poleta…

Všeč mi je, kadar slišim še toliko krat znan zvok, ko razipaš klupice po tleh 🙂 , všeč mi je ko pokažeš, da bi rad imel fen, všeč mi je ko mi daš nogico, da ti dam lubčka gor. Všeč mi je, da imaš rad glasbo, ne glede na zvrst, čeprav ti je rock bolj všeč 🙂 in jo zahtevaš takoj, ko se zbudiš ali stopiš čez vhodna vrata 🙂 . Malo manj mi je všeč, ko te najdem na elementu dnevne sobe, ko stojiš ob zvočniku in televiziji, da bi si prižgal novoletne lučke. Všeč mi je izraz na tvojem obrazu, ko ti jih prižgemo 🙂 . Všeč mi je, ko me zjutraj zbujaš. Vesela sem, ko mi daš poljubčka. Veseli me, da so ti všeč bagerji, žerjavi. Smešno mi je, ko si tako navdušen, da prenehaš jest, pit… samo opazuješ s svojimi zvedavimi očkami. Veseli me, da imaš zelo rad sesalec, metlo in čistila. Verjemi, da bom to z veseljem tudi v prihodnosti uporabila v svoj prid 😉 twisted .

Vem, da delam napake in vem, da čutiš prihajajoče spremembe, ampak vedi, da te imam neizmerno rada. Četudi me kdaj ne bo toliko ob tebi kot sem bila dosedaj. Upam, da bo takšnih dni čim manj in da bova še dalje skupaj spravljala ob živce atija, babice, tete itd. Glavno, da se imamo radi in se imamo fajn.

Zaradi tebe in tvojega atija je moj dan lepši, vrednejši in rada vaju imam moja lumpa! 🙂 Zaradi tebe želim biti še boljša 🙂 .


Vrtec

Kaj? V vrtec ga boš dala?  Zakaj? Če je pa taki mali še?! Veš kako bo jokal?!Veš koliko bo bolan?! In še več takšnih podobnih komentarjev bi lahko našla. Poslušala sem jih več kot pol leta, ko sem Maksa vpisala v vrtec.

In naš fant je šel 4. septembra lepo v vrtec 🙂 . Najprej sva bila tam skupaj kakšno ur’co, da sva spoznala vzgojiteljici in da je spoznal okolico. Naslednji dan sva bila tudi malo skupaj tam.In ker sem doma, sva se z vzgojiteljico, dogovorili, da ga bomo počasi in lepo vpeljali, da ne bo šoka.  Čez dva dni je bil noter sam 2 urci 🙂 . Ko je odšel niti opazil ni, da grem, saj se je zaigral z avtomobilčki 🙂 . Ko sem prišla ponj, je želel, da greva skupaj nazaj v igralnico. Vendar sva odšla domov. In tako sva počasi podaljševala čas vrtca do konc meseca je bil noter do kosila. Začel je jesti tam tudi kosilo 🙂 . Ta teden ali z začetkom naslednjega tedna ga bom pustila spat tam, da jaz napišem diplomo in naredim poslovni načrt za svoje podjetje 🙂 . O tem več v naslednjem zapisu 🙂 .

Bolezni? spadajo v otroštvo, je nekaj brez česa ne gre in menim, da je bolje da se nekatere prebolijo prej kot kasneje. V dnevih vrtca smo bili dosedaj bolani samo enkrat. Maks je imel šesto bolezen. Nič hudega, nič bolečega. Eni otroci so bolani več, drugi manj. V tem sama ne vidim večjega problema.

Končna vsota: Vrtec je fajn. Otroci zbolijo, nič hudega. Maks se ima fajn :), mama zadovoljna, vsi zadovoljni ;).

Tako sedaj naš fant hodi v vrtec brez problema in nekega velikega joka.


15.januar 2009

je bil v mojem življenju en prav poseben dan. Zunaj je bilo veliko snega, tako da sem po nekaterih pločnikih kar gazila po snegu. Ne, nisem in nad tem se nikoli ne pritožujem, saj to vedno rada počnem 🙂 .

Šla sem v foto Tabor nesti razvijat fotografije večjega formata in do mojih dveh, ki sta doma v bližini. In ker so bili prazniki ravno končani pri nas doma pa še veliko sladkarij, zlasti čokoladna klobasa, ki jo naravnost obožujem. Pod pogojem, da jo naredi moja babi, saj nihče drug, je ne naredi tako dobro. Na zadnjem obisku tam mi ni prijala in sem upala, da mi tokrat bo. Hm, pa mi spet ni. Tukaj je bilo meni in mojemu Lumpu že takoj jasno, da nekaj ni vredu. Saj sem sposobna tega pojest v velikih količinah 🙂 .

Ko sem odhajala od doma sem šla mimo lekarne in se pred lekarno spraševala ali naj vstopim ali ne. Namreč Lumpa ni bilo doma, je bil na terenu v Avstriji… Ampak radovednost me je premagala in sem šla po en test nosečnosti.  Po poti domov sem se skozi spraševala ali je to to ali ne. Opravila sva že nekaj testov v preteklosti, vendar takrat ni bilo takšne želje po plusu kot tokrat. Takrat je bila večja želja po minusu 😉 . A nekaj v meni je govorilo, da bo tokrat plus.

Ob prihodu domov sem takoj zavila v kuhinjo, po en jogurtov lonček in šla v kopalnico. Zelo hitro se je narisal plusek. Bila sem zelo vesela, a hkrati malo žalostna, saj sem bila sama. Zato sem hitro vzela telefon v roke in poklicala 🙂 . Ravno so odpravljali neke stvari na stroju in sem rekla, da če že stroj danes ne bo vredu deloval, je nekaj drugega več kot vredu narejeno 😉 . Čeprav sva se prej (kak dan ali dva prej) po telefonu pogovarjala, da bi počakala in skupaj naredila test, nama je bilo sedaj vseeno 🙂 . Bila sva vesela 🙂 .

Takoj za njim sem skušala priklicati svojo sestrično, ki je tudi meni oz. nama, takoj povedala za drugi plusek 🙂 . Vendar je ni bilo doma, zato sem zadevco pofotkala in poslala 🙂 . Zvečer se je pri meni še oglasil Lumpov brat in sem mu povedala, da bo stric 🙂 . Mamam sva želela povedat nekje istočasno, zato sva z njimi malo počakala 🙂 . Naslednja, ki je zvedela za nosečnost je bila najina prijateljica Melita, ki naju je “spravila” skupaj.

In sedaj imamo enega lepega, nasmejanega 4 mesečnega korenjaka, ki naju vsakodnevno razveseljuje s kakšno novo vragolijo 😉 . In upamo, da se nam čez leto ali dve pridruži še kakšen 🙂 .

Ah, vse skupaj je lepo in fajn 🙂 , uživajte in se ‘mejte radi 🙂 .


Flash back 2009

januar:

  • mesec veselja
  • veliko potepanja po snegu
  • nekaj neuspešnih poskusov na foto razpisih
  • nakupovanje dnevne sobe

februar:

  • malo strahu, zaradi manjše krvavitve
  • pripravljanje diplome, prostora doma
  • praznovanje rojstnega dneva
  • prvi obisk šole za starše 🙂
  • prvi obisk Račkih ribnikov

marec:

  • urejanje in dokončanje dnevne sobe
  • plesanje in fotkanje na abrahamu Lumpove tete
  • obveščanje o prihajajočem članu še preostalim prijateljev
  • prihod Tadeja

april:

  • praznovanje mojega rojstnega dne z eno mesečno zamudo
  • Easyriderka dobila fantka 😉

maj:

  • Tinkarin prvi rojstni dan
  • srečanje s nosečo sestrično pri ginekologinji
  • sesznanitev nepreveč bližnjih sorodnikov o prihajajočem članu
  • poslovitev Ch. Šana
  • promocije Canona v BB
  • zamujeno srečanje blogerjev v CE ;(

junij:

  • se je pridružil še en fantič Rene v naši družini
  • mladički v psarni srednjedravski
  • Miha prvič pri nama na počitnicah
  • nakup postelje in vozička za prihajajočega novega člana
  • prvič bila v ZOO

julij:

  • 60. rojstni dan tašče 😉
  • 40. rojstni dan Mihijevega in Tinkarinega atija 😉
  • obiskovanje šole za starše
  • nisva našla prostega termina za obisk primorja ;(

avgust:

  • Lump imel dopust
  • na sprehodih iskanje stranišč
  • Mihi na počitnicah
  • razvijanje slik 1. del za leto 2009, 2. del še čaka

september:

  • rojstvo mojega malega lumpa
  • veliko razočaranje glede dojenja
  • mamin rojstni dan
  • smrt enega gospoda
  • piknik psarne srednjedravske

Zadnji trije meseci so pa posvečeni našemu malemu fantku 😉 . Njegovim potrebam in željam. Za to leto lahko napišem, da je bilo zame fantastično, še malo boljše bi lahko bilo, če bi še diplomirala 😉 .

Ali kot je Lump danes rekel, da je bilo to leto zelo plodno in lepo. Jaz sem mu pa vrnila, da naj bo še naslednje leto 2011 😉 .


3 mesece

sem danes star 🙂 .

Včeraj preden sem šel spat mi je mami povedala vse točno, kako je bilo pred tremi meseci 😉 . Potem sva si prižgala medvedke, še malo pojedla in zaspala 🙂 .

Danes zjutraj me je pa nežno zbudila, saj sem odklanjal hrano in nervozno z vsemi štirimi tačkami bincal, kar počnem vedno, ko sem polulan 😉 . Mi pod odejo slekla hlače, da sem postal pravi brca, brca fantek. Zraven sem ji še namenil en kup velikih glasnih in tihih nasmehov. To počnem vedno zjutraj, saj potem se še malo pogovarjava v postelji in šele čez nekaj časa me odnese v kopalnico, kjer me previje.

V kopalnici zelo uživam, skoraj vedno polulam spodnjo brisačo in tam se tudi veliko pogovarjam 🙂 . Rad imam tudi chicovo igralno orodje, zeleno pojočo žabico. Na vozičku me pa razveseljuje pajek, s katerim me mami rada zamoti, če moram spustiti vetrove. Namreč če gredo ti vetrovi težko ven, ZELO jokam.

Sedaj me moja dva ne prevažata več v košari naokoli, ampak sta me dala v lupinico, saj mi glava ne miga več tako močno. Prej sem se pa mamici smilil, ker je tako migala, sedaj sem pa velik fant, glavica je večino časa na svojem mestu in sedaj VELIKO več vidim. To je pomembno, saj sem radoveden fant 🙂 . Na rokah sem rad, če me dvigneš, tako da vidim kaj se dogaja okoli mene 🙂 .

In ker sem tako velik fant razmišljam o svojem blogu, da ne bom več na maminega pisal 😉 , ampak bomo še vidli 😉 .


Moji medeki

Včasih me mami da ležat v mojo posteljico, da se igram 🙂 . Enkrat sem v njej kozice pasel, tokrat pa sem ugotovil, da je ob steni en lepi velik medek. In ker sem prava mala klepetulja sem se začel pogovarjat kar z njim. Samo malo je čuden, ker se mi ni nazaj nič nasmehnil, ni se pogovarjal z menoj, nič…

Zato sem se začel pogovarjat s tistimi, ki so mi krožili nad glavo in mi prepevali lepe pesmice 🙂 . Te mi mami vedno prižge zvečer in predvaja lepo projekcijo, se tudi z njo pogovarjam 🙂 . Meni je v glavnem fajn.