Tag Archives: maksove dogodivščine

Ponosna mama

Zadnje čase sem vedno bolj ponosna na svojega malega Lumpa 🙂 . Vsak dan je bolj samostojn, vsak dan je boljši 🙂 .

Je sam iz svojega krožnika 🙂 in večino kolikor misli oz. želi poje sam 🙂 . Vedno je pa še mati tečna in mu potisne še kakšno žlico v usta 😉 .

Pije iz kozarca sam. Lepo prime lonček ali kozarček v rokice, nagne in spije 🙂 . Ok, saj se že zgodi kakšna nesreča, ampak to se zgodi tudi nam odraslim 🙂 . In uff, jezna na eno tečno babico iz vrtca, ko je rekla, da samo dojenčki pijejo iz flaške. Ja, v vrtec mu še vedno dam zraven flašo (s športnim nastavkom) s čajem. Njena vnukinja (konec februarja bo stara 2 leti), ki je zelo boga po njenem mnenju, ker je z dojenčki v skupini  in veselo vleče dudo. Ma enkrat še butne takšno brezvezno, bom samo rekla, Da naš je res star le 17 mesecev, ampak dude pa nikoli ni imel. Flaše s cucljem pa ni videl že skoraj 10 mesecev 🙂 . Bravo moj fant!

Slišati je tudi prve besede iz njegovih ust 🙂 . Prva beseda je bila mama 🙂 Jupi, moj mali priden fant, kako fajn je tole slišat. Ok, sem že slišala, da me je kdo poklical mama (otroci od prijateljev, sorodnikov med igro, ko so se spozabili 😳 ), ampak ko tvoj otrok reče mama, je pa … hm… ostaneš brez besede 🙂 . Potem ata, ata, ata 🙂 , da se slučajno veliki Lump ne bi počutil zapostavljenega 🙂 .

Sosedje imajo muco in on bi jo cartal vsak dan, če bi jo lahko 🙂 . In enkrat, kosva bila zunaj je bila muca na balkonu, sem bolj za šalo kot zares rekla, kako pokličeš muco. Maks pa kar mav. 😯 in to tako nežno, srčno, da bi se človek kar stopil zraven 🙂 . Pol mi je še nekajkrat ponovil, ampak ker je bila mama tečna, je nehal oponašat muco. Vse do prejšnjega tedna, ko sva se sprehajala med policami v Šparu. Šla sva med hrano za živali in je videl mačjo hrano in rekel MAV. Ti ti moja mala rit… in sedaj, ko mu rečem, kako pokličeš muco najprej začne ploskat, pa mu rečem, najprej pokliči muco, pa bova skupaj ploskala 🙂 . In imamo še lopata, gaga, nana,…

Ah, je moj svet lep :).


Prvič sama

V četrtek je ta veliki Lump odšel v tujino na teren, prvič odkar imava tamalega Lumpa. Res me je zanimalo, kako se bova znašla, ko ga ne bo. Saj mi je ta velik Lump v veliko pomoč, kuha in pospravlja, če je potrebno.

Ampak imela sva se noro dobro 🙂 . Celo kuhinja je pospravljena, dnevna soba tudi, še miza v jedilnici izgleda spodobno 🙂 . Edino PP stolček čaka, da ga damo na odpad, ker je neuporaben 🙂 .

Z Maksom sva bila malo pri babicah, malo sva bila pa sama. Sva se cartala, brala knjigice, plesala, se delala malo norca drug iz drugega, …  Vmes sva se tudi malo skregala, ampak nič hudega, nič posebnega… sva se hitro nasmejala in šla dalje.

Edino danes zjutraj je Maks pričakoval, da bo ati že doma. Saj tako je bilo mišljeno, da bodo prišli v ponedeljek ponoči, vendar so prepozno krenili iz Belgije. Utrujeni od vožnje so se pametno odločili in prenočili nekje v Nemčiji.

Je bil smešen Maks danes zjutraj. Se zbudil, vsedel na posteljo pogledal na atijevo stran in začel delat z rokicami ni-ni. Sem ga hotela stisnit k sebi, da bi se vlegel, ampak me je dvigoval… Morala sem vstat, ga vzet in it z njim v dnevno sobo. Vmes ata-ata-ata,… ko sem ga takole poslušala me je kar malo stisnilo… bogi moj mali mucek… Za tolažbo sem mu prižgala računalnik in mu predvajala tole:

ga vedno, čisto vedno spravi v dobro voljo 🙂 .

Vmes sem še poklicala atija po telefonu, sva bila hitra jutranja budilka. Ja, ati sedaj prihajaš domov, ne bo več spanja do 7.00. Ali pa se bo naša mala ura spet prestavila, bomo videli 🙂 .

Sedaj samo stiskam pesti, da ati pride domov preden grem po tega malega škrata v vrtec. Ne bi rada spet videla žalostnih okic in rokic, ki delajo ni-ni.


3 mesece

sem danes star 🙂 .

Včeraj preden sem šel spat mi je mami povedala vse točno, kako je bilo pred tremi meseci 😉 . Potem sva si prižgala medvedke, še malo pojedla in zaspala 🙂 .

Danes zjutraj me je pa nežno zbudila, saj sem odklanjal hrano in nervozno z vsemi štirimi tačkami bincal, kar počnem vedno, ko sem polulan 😉 . Mi pod odejo slekla hlače, da sem postal pravi brca, brca fantek. Zraven sem ji še namenil en kup velikih glasnih in tihih nasmehov. To počnem vedno zjutraj, saj potem se še malo pogovarjava v postelji in šele čez nekaj časa me odnese v kopalnico, kjer me previje.

V kopalnici zelo uživam, skoraj vedno polulam spodnjo brisačo in tam se tudi veliko pogovarjam 🙂 . Rad imam tudi chicovo igralno orodje, zeleno pojočo žabico. Na vozičku me pa razveseljuje pajek, s katerim me mami rada zamoti, če moram spustiti vetrove. Namreč če gredo ti vetrovi težko ven, ZELO jokam.

Sedaj me moja dva ne prevažata več v košari naokoli, ampak sta me dala v lupinico, saj mi glava ne miga več tako močno. Prej sem se pa mamici smilil, ker je tako migala, sedaj sem pa velik fant, glavica je večino časa na svojem mestu in sedaj VELIKO več vidim. To je pomembno, saj sem radoveden fant 🙂 . Na rokah sem rad, če me dvigneš, tako da vidim kaj se dogaja okoli mene 🙂 .

In ker sem tako velik fant razmišljam o svojem blogu, da ne bom več na maminega pisal 😉 , ampak bomo še vidli 😉 .


Moji medeki

Včasih me mami da ležat v mojo posteljico, da se igram 🙂 . Enkrat sem v njej kozice pasel, tokrat pa sem ugotovil, da je ob steni en lepi velik medek. In ker sem prava mala klepetulja sem se začel pogovarjat kar z njim. Samo malo je čuden, ker se mi ni nazaj nič nasmehnil, ni se pogovarjal z menoj, nič…

Zato sem se začel pogovarjat s tistimi, ki so mi krožili nad glavo in mi prepevali lepe pesmice 🙂 . Te mi mami vedno prižge zvečer in predvaja lepo projekcijo, se tudi z njo pogovarjam 🙂 . Meni je v glavnem fajn.


Maks

Postajam pravi mali lumpek. V soboto sem atiju prvič potegnil očala z nosa. A veste kako je to fajn? Kopam se rad, rad jem, se cartam, smejim in včasih tudi malce pojokam. No, saj kmalu bom star 3 mesece in si za božička želim, da bi se mi po teh treh mesecih, prebava dokončno uredila.

Naslednji teden grem k zdravniku, kjer me bodo ponovno zmerili in stehtali. Vendar tokrat dobim tudi pikeca. Zdi se mi, da celo dva, saj sta se mami in ati odločila, da me bosta cepila tudi proti rotavirusu. Namreč, če dobi mami naslednje leto službo, me bo dala v vrtec. No, tako vsaj sedaj pravi. Sicer bomo pa več vedeli in videli naslednje leto :), ki ni več tako daleč vstran 😉 .


Frajer na sprehodu

Tako sem se zbudil danes, ko sem prišel s kratkega sprehoda. Sprehodil sem se do našega najbližjega BabyCentra, kjer sem si kupil rokavičke. Saj veste, da se mrzli čas približuje in da me ne bo zeblo 😉 , sem si vzel takšne rokavičke za dojenčke. To so tiste, ki nimajo nastavkov za prstke 🙂 , so kot kakšna vrečka.

Veste pa včeraj sem dobil čisto svojega stolčka. In to ne takšnega, ki ga lahko kupiš kjerkoli v trgovini. Dobil sem čisto svojega in lesenega. Gor je narisan en lep slonček in lepo izpisano moje ime 😳 . No, da ne bom toliko govoril, tukaj je slikca, da se malo považim 😉 .

Aja, dobil sem ga od atijeve tete in strica iz Kopra. A ni fleten?


Hitra posvetovalnica

Torej včeraj sta me mami in ati peljala k teti zdravnici. Tam me je prijazna medicinska sestra ponovno zmerila in stehtala. Sedaj sem velik 57 cm in tehtam 4600g.

Pri tej teti zdravnici mi ni bilo preveč všeč. Sem jokal, ko me je ati slačil. Mami je takrat podpisovala nekaj o mojem izbranem zdravniku. In te prijazne tete prosila za druge kapljice namesto AD3. Namreč ati je od enega zelo prijaznega strica lekarnarja izvedel, da so D3 enako dobre kapljice, vendar manj mučijo dojenčke kot sem jaz. Namreč kakam samo enkrat na teden… Potem, ko sta me pa oblekla, sem spet postal dobrovoljček. Sem se smejal in pogovarjal, samo kaj, ko me je hitro začelo kolcat. Čaj, mi ni bil preveč všeč, je mamino mleko in tisti dodatek, ki ga dobim boljši. Čaj, le kdo bo to pil?!

Samo sedaj je mami pogruntala, da ga pijem samo, ko sem malo lačen in mi ga da takrat, preden mi da za jest. Namreč ta čajek bi naj bil dober za mojo prebavo. Sedaj, ko sem star že dva meseca, je ugotovila, da lahko pijem še en čajek. in sedaj samo čakam, kdaj mi bo tega podvalila 😉 . Najbrž takrat, ko bo šla v trgovino. No, saj sedaj je že bila nekajkrat in ga očitno ni našla. Upam, da bo še nekaj časa tako 😉 .


2 meseca

Z zamudo, ker je mami imela veliko veliko trojanskih konjev na računalniku, vas obveščam, da sem sedaj star že 2 meseca. Sedaj znam že marsikaj 🙂 . Znam se nasmehnit, znam kravice past, znam jezička pokazat. Tudi vem, da imam rokice. Zato sedaj zelo preiskušam svoje prstke.

Koliko sem zrasel in se zredil bom poročal med tednom. Namreč posvetovalnico imam jutri 😉 .

maksove_nogice_2_mesecamali_maks_nogica se vidi razlika? 😉


Pasem

mojpozer

kravice, ovčke, kozice 😉 . Meni je večino časa fajn 🙂 .

Edino kakam bolj poredko, zato me v obdobju nekakanja veliko napenja. Takrat jokam precej na glas, ker me zelo boli. tudi v vozičku. Edino na rokah je fajn 🙂 . sedaj je mami tudi ugotovila, da ni to da nisem rad v vozičku ali zunaj. Samo nekaj me mantra :9 . Upam, da bo to čimprej za menoj in bova lahko šla na daljše razdalje.

Če ne prej, spomladi, ko bo na Dravi veliko malih labodov, račk,… ko bo vse na novo cvetelo 🙂 .


Mak

maks_s_prababico

Tole zelo cenjeno sliko je naredil moj najboljši Lumb ob prvem obisku moje babice in njunega srečanja. Ta slika mi pomeni ZELO veliko. Všče je bila tudi moji teti, ki ni njena mama. In meni je ni bilo problem natisnit eno z zelo dobrim canonovim printerjem 😉 .

In so jo je dala v kredenco. Ta teta je Tinkarina babica in si jo je namestila na kredenco. Tinkara se včasih pazi pri njej, včasij doma. In danes jo je videla in rekla:”Mak” (tako kliče Maksa). Teta ni vedela kaj ji govori, zato je sledila njenemu pogledu, ki jo je pripeljal do te slavne slike 🙂 .

Te male glavice so pametne in jih preveč podcenjujemo 😉 . Hvala Tinkara, da me poznaš tudi tako malega kot sem na tej sliki 🙂 .