Tag Archives: moje dogodivščine

Različni pogledi

Naslednji stavki me silijo na bruhanje.

Dojenček mora imeti dudo, če ne ni dojenček.

Če ima hladnejše rokice ga zebe.

Pusti ga malo jokat, ga boš razvadila.

Preveč poljubčkov dobi.

Ne nosi ga po rokah, ga boš razvadila.

Dojenček ne sme bit na tleh, ker se bo preveč okužil.

Vsi otroci se ne plazijo.

Ne vem, mogoče se še spomnim kakšnega, ampak ob teh stavkih mi je enostavno slabo. In ja pravilno ste ugotovili, da naš mali mucek nima dude, ima včasih hladnejše rokice, ne puščam ga jokat, saj nikoli ne joka zastonj. Na tleh bo veliko, saj ne bomo uporabljali hojice, bomo pa veliko sesali 😉 .


Trije v postelji #2

Pred malo manj kot pol leta sem pametovala. Bila sem prepričana, da najin otrok ne bo spal med nama, da bo spal v svoji postelji. Sedaj, ko je to malo zlato bitje staro skoraj 3 mesece… 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳

Trikrat lahko ugibate kje spi? Jap, čisto nič se niste zmotili, če ste na to odgovorili, da spi med nama. Prve tri dni je v bolnici prespal z menoj v postelji, občasno oz. natančneje zadnjo noč sem ga dala spat v “njegovo”, da sem se malo spočila in po ZELO dolgem času malce odspala na trebuhu. Hudimano je pasalo 😉 .

Ko sva 16. septembra prišla domov je velik Lump rekel, da ga dava spat k nama, da se malo pocartamo. In tako je nekaj dni spal pri nama, ko je taisti Lump rekel, da ga dava v svojo posteljico. In sva ga položila, zaspal in se kmalu zbudil, pobruhan. Sedaj ga pa jaz nisem želela dati v njegovo posteljico. In tako je ostalo do cca. teden dni nazaj. Ko je zaspal med nama sem ga dala v njegovo posteljico in malce zaspala, ko me je prebudil jok. Jokal je, ker ga je napenjalo in je moral prdnit. Sama sem šla na WC in ko sem se vrnila, sta se z velikim Lumpom cartala v veliki postelji.

Ponoči pa tudi čez dan ga pogosto napenja, tako da ubožec spi bolj malo. Ko končno zaspi, se čez 30 min zbudi. Sploh, kadar je sam. V kolikor je pa eden izmed naju blizu, je še nekaj možnosti, da bo zaspal.

Tako sedaj spimo vsi skupaj, prostora na postelji je še vedno dovolj. Cartamo se celo noč in zanekrat nam tako še ugaja. Vendar ko bodo krčki ponehali, sledi selitev v svojo posteljo.


Poporodni pregled

Danes sem kočno prišla pri svoji ginekologinji na vrsto 🙂 , čeprav je po pravilih prvi poporodni pregled okrog 6. tedna. Pri meni to ni bilo mogoče, saj je bila na izobraževanju.

Tako sem bila naročena za danes med 9. in 10. uro. Ko sem čakala v čakalnici sem opazovala vse preostale nosečke in jim malce zavidala ta čas. In čas, ki pride takoj po porodu. Ko v rokah držiš novo bitjece, ki je tako ZELO tvoje, ki je tako ZELO lepo in še tako nedolžno 🙂 . Vmes prebirala svoje odpustno pismo s poroda ter se z nasmehom na obrazu spominjala prvih trenutkov z Maksom.

Ne vem, kaj je z menoj narobe, ampak jaz si želim še ene 😳 . Kmalu me je sestra poklicala k sebi, da me je stehtala, izmerila pritisk 🙂 . Tehnice sem bila kar vesela, saj mi je ostal le še 1kg viška. In zaradi tega se ne mislim niti malo sekirat 🙂 .

Najbolj smešen je bil naslednji pogovor:

MS: kakšen je bil porod?

MM: vredu

MS: kakšne težave?

MM: ne

MS: potrebujete kakšno kontracepcijo?

MM: ne 😳

temu je sledil smeh 😀 .

Nato sem še malo počakala v čakalnici in šla na tisti meni čudni, grdi stol. Ampak kar je treba, je treba. Z menoj vse ok, odvzet bris. Dobila sem še napotnico za laboratorij. Namreč v času nosečnosti in po porodu sem bila precej slabokrvna. Tukaj sem bila že malce nejevoljna, ker sem mislila, da delajo samo do 10.00. Tako namreč delajo v laboratoriju nasproti mariborskega sodišča, vendar je rekla, da lahko grem kar pri njih.

Jupi, torej si moj Lump, ne bo rabil jemati dodatnih ur dopusta, da bom jaz lahko šla dat par kapljic krvi. Namreč moja mami, ga ne zna previt in nahraniti 😦 .  Vmes sem dobila še opozorilo, da naj redno uporabljava kondome, saj tako hitra druga nosečnost ni dobra.

Pri tem sem se zlahka nasmehnila, da ni nobene panike. Se ne bomo igrali, saj trenutno NI pogojev za še enega lumpija. Naslednje leto, ko bo Maks korakal proti 1. rojstnemu dnevu, bom pospešeno iskala zaposlitev. V vmesnem času pa moram še diplomirat. Ker državna porodniška 190€ in ostanek Lumpove plače , trenutno zadostuje za naše potrebe, z dodatnim članom, bi bilo pa malce težje.

Vendar grem z optimizmom naprej. Naslednje leto služba (karkoli, tudi delo v proizvodnji) vsaj za eno leto, nato porodniška. Po porodniški bi se pa verjetno lotila samozaposlitve. K temu me moj Lump preprečuje že za naslednje leto, vendar si tega še pred drugim otrokom ne želim 🙂 . Potem s kakšno dobro idejo, s kakšnimi delovnimi izkušnjami in morebitnimi novimi poznanstvi ter dobrim načrtom, z največjim veseljem 🙂 .

Ah, sem tečna, ne 😉 . Nič grem se cartat k moji mali, lepi štručki 🙂 .


Obisk

Zadnje dneve se kar malo več potepam po zelo prijetnih obiskih. A vendar, se nikoli nič pametnega z nobenim ne pogovorim. Zakaj?  Zato, ker sem velik otrok in se igram razne igre z otroci ali pa nas je toliko na kupu, da se enostavno ne morem. Ampak, da ne bo kdo mislil, da se pritožujem… daleč od tega, uživam 🙂 .

No in tako sem bila včeraj pri sestrični, natančneje njenima dvema sedaj že skoraj velikima lumpoma. Miha je ta mesec upihnil 4 svečke, Tinkara pa dopolnila 7 mesec. In potem se tukaj zavem, da čas tako hitro beži,… Pred 6 meseci Tinkare skoraj nisem upala vzeti v naročje, da je ne bi česa naredila. Sedaj je pa skoraj ne dam iz rok. Je prava taka mala gospodična. Simpatična, redko glasna. Glasna takrat, ko je lačna in ko je na miru. Tej punci se mora vedno nekaj dogajat 🙂 . Ja, takšna je pač naša Tinkara.

Aja, pa še par besed sem morala pojesti. Namreč vedno sem govorila, da mi je beseda princeska malo preveč osladna. No, za Tinkarin krst, sem ravno rekla, da je princeska. Kaj pa jaz morem, če je pa bilo to bitje tako očarljivo v svoji oblekci 🙂 .

tinkarin krst

Miha se je v zadnjem času spremenil v takšnega prijaznega in zanimivega fantka. Najbolj zanimiv je s svojimi izjavami, ki so tako resnične, prikupne in zelo njegove. Tako sva včeraj igrala njegovo novo družabno igro Ekec, pekec, kurji drekec, ki moram priznati, da je zanimiva 🙂 .  Sedeli smo na tleh in se pogovarjali o vsem. In jaz tako iz šale Mihija nagovorim, da kako bo fajn, ko bosta MikiMiska in Lump, dobila dojenčka. Dosedaj je Miha ob takšnem pogovarjanju bil malo žalosten,… in govoril, da midva ne rabiva dojenčka itd. Včeraj me je pa presenetil s vprašanjem, kako mu bo ime in če je že v trebuščku itd. Vse to z enim krasnim, lepim nasmehom na obrazu. Takšen kot on tudi v resnici je. Prijazen, nežen fantek 🙂 .

Takšne so sedaj moje dogodivščine 🙂 . Vedno zanimive 😉 .