Tag Archives: moje razmišljanje

Pravi čas?

Par minut po tem, ko sem rodila Maksa, sta mi prijazna babica in porodničar rekla, da se vidimo čez kakšni 2 leti. Ta veliki lump je pa takrat samo z veseljem potrdil. Takrat, čeprav me porod ni bolel, sem rekla, da ne vem, če bomo še kdaj prišli sem.

Hmm, moje besede so se čez 14 dni že spremenile. Porod je bil pozabljen, bolečine, če sedaj pomislim niti ni bilo takšne. So me in me še vedno določena dejanja bolj bolijo kot sam porod. Saj ko vidiš in prineseš domov tako malo štručko, ne moreš, da se ne bi veselil in želel še kakšne.

Sama imam zelo, zelo rada otroke. Vedno ko sem razmišljala o sebi, partnerju in družini, sem si predstavljala veliko družino. Ne vem od kod mi to. Vendar sedaj vedno bolj ko razmišljam o veliki družini mi je sama ideja zelo všeč, ampak ne želim si, da bi živeli v malem stanovanju, redkokdaj obiskali morje… Priznam želim si tudi sama videti še kaj sveta, seveda skupaj z njimi. Vsi začetki so težki in jaz ostajam optimist 🙂 .Nikoli ne reči nikoli… No pa sem zajadrala nekam 🙂 .

Ob nerazumevanju moje bližnje okoli za naše novega člana, je bilo moje prvo leto precej naporno. Razen partnerja in nekaj prijateljev, nisem imela nikogar, ki bi se lahko zanesla nanj. Da bi malo popazil na Maksa in bi šla sama kam. Sedaj bi ga pustila, vendar imava oba z velikim lumpom toliko dela, da tistih par uric na dan in vikende, ki jih imamo zase, niti ne dam. Gremo skupaj in počnemo stvari skupaj 🙂 . Kajti sama sem sprva razmišljala o dvema otrokoma, eden in kaj kmalu drugi zanjim. Vendar se ni izšlo.

Sedaj ko Maks hodi v vrtec, sama imam zaposlitev in tudi služba velikega Lumpa je stabilnejša, počasi razmišljam o novem članu. Potem ko sem videla, da ne bo majhne razlike, sem začela razmišljat o razliki 30 mesecev… Tej razliki se počasi, a vztrajno približujemo… In moji dvomi so vedno glasnejši. A je Maks pripravljen sprejet dojenčka? Kako ga bo sprejel? Ljubosumnost bo prav gotovo kakšna, saj se mu sedaj veliko posvečamo. Dojenje?! Z dojenjem še tudi nisva zaključila. Ok z novo nosečnostjo in spremembno mleka je možno, da se odstavi sam, ker sedaj nam to ne uspe. A smo vsi skupaj pripravljeni na še enega člana?

Prepustili se bomu in videli kako bodo stvari stekle. Malo bomo še preračunali in potem akcija. Zelo si želim družbe za Maksa, saj ko vidim, kako sta veliki Lump in njegov brat povezana, tudi sama pogrešam brata ali sestro. Vedno sem si želela imet, a žal ni šlo 🙂 .


ni naslova :)

praktično se vsak dan spomnim, da bi lahko kaj zapisala na ta blog, vendar mi zmanjka časa, volje… nikoli mi ne zmanjka materiala.

Eno izmed opravičil je lahko Lumpova tri tedenska službena odsotnost in aktivno preživljanje časa z malim lumpom, končno samozaposlitev,… dela je toliko da ne vem kje se naj lotim in kako. Skušam uživat v vsakem dnevu posebej.

Saj ne morem verjeti, da sva bila s tamalim lumpom doma tri tedne sama. In zmogla sem skoraj vse. Priznam stanovanje ni bilo vedno pospravljeno, posoda tudi ni bila vedno sproti pomita… Vmes sta babici skočili na pomoč vsaka z 2 urnim varstvom. Služba je služba in v mojem primeru je ne more narediti skoraj noben drug. Namreč pomoč, v obliki babic je pri meni, zadnja obcija.

Mali lump je postal prava čveka, govori samo besede, skoraj z vsemi se zmeni sam. Teče, hodi, naprej, nazaj, ritensko, po stopnicah gor, dol… Ma ta pravi dečko je že. Počasi bo čas, da dobi družbo, da ne bo tako osamljen 🙂 . Kako se hitro opazi razlika, kadar sva sama ali je kdo zraven. Sploh ati in kakšni njegovi prijateljčki, me ne potrebuje več, kakor hitro sva sama, je pa skoraj naliman name. No, saj ne vedno… odvisno tudi od dneva. Presenečena sem tudi nad tem, kako lepo (zaenkrat še) deli stvari. Upam, da se to ne spremeni.

Nič grem po malega lumpija v vrtec in na sončka z njim za kakšno urico, pol na kosilo in akcija dalje…


Shame

Tale pesem mi je všeč. Še posebej besedilo, ki pove tako zelo veliko. Bolj ko poslušam, bolj mi je všeč.

V moji okolici opažam, da je veliko nerazumevanja za drugačnost, spremembe. Pogovor in poskusiti nekoga razumeti, pomeni ogromno. Dajmo se pogovarjat (pa ne o vremenu 🙂 ).

Well there’s 3 versions of this story mine,
yours and then the truth
And we can put it down to circumstance,
…our childhood, then our youth
Out of some sentimental gain I wanted you to feel my pain
but it came back return to sender
I read your mind and tried to call,
my tears could fill the Albert Hall,
is this the sound of sweet surrender?

What a shame we never listened
I told you through the television
And all that went away was the price we paid
People spend a lifetime this way
Oh what a shame.

So I got busy throwing everybody underneath the bus
And with your poster 30 foot at the back of Toys R Us
I wrote a letter in my mind,
but the words were so unkind,
about a man I can’t remember
I don’t recall the reasons why,
I must have meant them at the time,
is this the sound of sweet surrender?

What a shame we never listened
I told you through the television

And all that went away was the price we paid
People spend a lifetime this way
And that’s how they stay
Oh! what a shame!

Words come easy, when they’re true.
Words come easy, when they’re true.

So I got busy throwing everybody underneath the bus
And with your poster 30 foot at the back of Toys R Us
Now we can put it down to circumstance,
our childhood then our youth.

What a shame we never listened,
I told you through the television
And all that went away was the price we paid
People spend a lifetime this way
And that’s how they stay
Oh! what a shame!

People spend a lifetime this way
Oh! what a shame!
Such a shame, what a shame


Vrtec

Kaj? V vrtec ga boš dala?  Zakaj? Če je pa taki mali še?! Veš kako bo jokal?!Veš koliko bo bolan?! In še več takšnih podobnih komentarjev bi lahko našla. Poslušala sem jih več kot pol leta, ko sem Maksa vpisala v vrtec.

In naš fant je šel 4. septembra lepo v vrtec 🙂 . Najprej sva bila tam skupaj kakšno ur’co, da sva spoznala vzgojiteljici in da je spoznal okolico. Naslednji dan sva bila tudi malo skupaj tam.In ker sem doma, sva se z vzgojiteljico, dogovorili, da ga bomo počasi in lepo vpeljali, da ne bo šoka.  Čez dva dni je bil noter sam 2 urci 🙂 . Ko je odšel niti opazil ni, da grem, saj se je zaigral z avtomobilčki 🙂 . Ko sem prišla ponj, je želel, da greva skupaj nazaj v igralnico. Vendar sva odšla domov. In tako sva počasi podaljševala čas vrtca do konc meseca je bil noter do kosila. Začel je jesti tam tudi kosilo 🙂 . Ta teden ali z začetkom naslednjega tedna ga bom pustila spat tam, da jaz napišem diplomo in naredim poslovni načrt za svoje podjetje 🙂 . O tem več v naslednjem zapisu 🙂 .

Bolezni? spadajo v otroštvo, je nekaj brez česa ne gre in menim, da je bolje da se nekatere prebolijo prej kot kasneje. V dnevih vrtca smo bili dosedaj bolani samo enkrat. Maks je imel šesto bolezen. Nič hudega, nič bolečega. Eni otroci so bolani več, drugi manj. V tem sama ne vidim večjega problema.

Končna vsota: Vrtec je fajn. Otroci zbolijo, nič hudega. Maks se ima fajn :), mama zadovoljna, vsi zadovoljni ;).

Tako sedaj naš fant hodi v vrtec brez problema in nekega velikega joka.


Ne maram je

… ker misli, da je edina, ki vse ve

… ker misli, da ve kaj otrok potrebuje

… ker misli, da mora svojemu otroku povedat kakšno frizuro lahko ima

… ker misli, da jo moramo vsi upoštevat

… ker misli, da če je imela dva otroka, da pozna vse

… ker želi vse nadzorovat

… ker živi v preteklosti

Je pa samo eno ubogo osamljeno revše, ki mi vedno pride do živega.


Različni pogledi

Naslednji stavki me silijo na bruhanje.

Dojenček mora imeti dudo, če ne ni dojenček.

Če ima hladnejše rokice ga zebe.

Pusti ga malo jokat, ga boš razvadila.

Preveč poljubčkov dobi.

Ne nosi ga po rokah, ga boš razvadila.

Dojenček ne sme bit na tleh, ker se bo preveč okužil.

Vsi otroci se ne plazijo.

Ne vem, mogoče se še spomnim kakšnega, ampak ob teh stavkih mi je enostavno slabo. In ja pravilno ste ugotovili, da naš mali mucek nima dude, ima včasih hladnejše rokice, ne puščam ga jokat, saj nikoli ne joka zastonj. Na tleh bo veliko, saj ne bomo uporabljali hojice, bomo pa veliko sesali 😉 .


Malu tu malo tam

Ta vikend je bil sprva mišljen popolnoma drugače kot je na koncu izpadel. Na sedaj že predzadnjem srečanju na Ptuju smo se dogovorili, da se drugo soboto v maju srečamo v Celju. Takrat smo celo po luni računali, da bi moralo biti takrat super vreme -> brez dežja.

Vreme je bilo super toplo, vendar se midva z Lumpom žal, nisva mogla pridružit. Razlogi: Tinkarin (prvi) rojstni dan in druženje s sorodniki in delo v Voličini.

Čeprav sem sestrični omenila, da midva ne bova imela časa v soboto, se žal ni izšlo drugače. Namreč oni živijo v bloku in je treba malo organizirat ljudi, da lahko praznuješ rojstni dan. No, naslednje leto, teh težav ne bodo imeli saj mislim, da se bodo do konca leta preselili v svojo lepo in novo hiško 🙂 . Namreč ni malo ljudi, ki jih želiš imeti ob svojem rojstnem dnevu, je pa premalo prostora za vse hkrati. Zato imajo trenutno razdeljeno, tako da praznujejo z enimi sorodoniki v soboto, drugimi v nedeljo 🙂 , in ker drugi sorodniki niso mogli priti v soboto in je njih več, smo mi ta manjša skupina padli na soboto.

V kolikor pa ne bi šla v soboto na rojstni dan in bi morala it v nedeljo, bi Lump moral it v Voličino, ki je sedaj padla na nedeljo. Namreč njegova mami ima še vedno kar nekaj načrtov s svojim vrtom in parcelo, čeprav je  že pred dvema letoma, rekla da jo bo prodala 😦 . In tako sva midva ostala tukaj, kjer sva. Ampak se bomo že znašli po svoje. Pot bo težja, vendar v končni fazi boljša za nas. No, vsaj upam 🙂 .

Na naslednji vikend pa nič od tega ni šlo prestavit, saj grem spet malo delat 🙂 . Komaj čakam petek in soboto, ko bom spet v največjem mariborskem nakupovalnem centru delala tisto, kar mi gre dobro od rok 🙂 in si tako prislužila še nekaj €, ki nama oz. nam bodo v naslednjih mesecih prišli zelo prav 🙂 .

Sem si ogledala že vse reportažne zapise o srečanju v Celju in mi je zelo žal, da se nisem mogla pridružiti. Saj enostavno nisem imela srca se odreči Tinkarini, Mihijevi in preostali dobri druščini za njen rojstni dan. Časovno pa tudi ni šlo uskladit :S . Mogoče bo za naslednje srečanje, kaj bolje. Sicer sem pa tudi pri M&M zapisala, da se bova oglasila enkrat kar tako. Namreč Šmaritnsko jezero je lep prostor za sprehajanje in kak izlet tu in tam se tudi prileže.