Ne da mi miru

Sanjam ga vsaj enkrat tedensko, vendar letos tja ne bomo šli :S . Bomo morali počakat do drugega leta 🙂 . Letos bomo samo mogoče šli  za prvomajske praznike kam 🙂 .

Sicer v kolikor razmišljate, če bi šli kam na dopust in kolebate med Visom in še čem, se odločite za Vis. Namreč otok je lep, plaže lepe in predvsem je mir, tako da si resnično napolniš baterije in uživaš. In ko ste tam, ne pozabite obiskat Plave špilje 🙂 . Midva, ko se bova vračala na Vis bova šla si še ogledat Zeleno špiljo, ker sva jo letos namerno izpustila 🙂 .

Odhajam

Danes je eden izmed mojih najlepših dni. Namreč danes odhajava za celih 14 dni, po dveh letih, na dopust 🙂 . Sicer sem bila sama v začetku junija na odklopu pri teti v Rijeki, vendar tole sedaj bo ta pravi dopust 🙂 .

Greva na otok Vis, v mesto Komiža, o katerem sva slišala veliko zanimivosti. Upam, da si bova uspela ogledat vse stvari, ki ste in so nama priporočali. Odrineva danes ob 11ih, saj si želiva priti na prvi trajekt ob 9.00 . Sva razmišljala tudi o kasnejšem odhodu, vendar se soglasno odločila, da greva prej, pa četudi bova veliko prej v Splitu.

Oblačila in osebna prtljaga je pripravljena. Me prav zanima koliko prostora bo ostalo v fiestici, ko bo napolnjena. Prvič gre z nama tudi prenosnik, vendar interneta ne bo. Kar mi čisto odgovarja, v primeru slabega vremena si pa še vedno lahko pogledava kak film 🙂 in urediva zalogo fotografij. Ah, kako fajn 🙂 .

Vendar po 14 dnevih Visa, še vedno ne prihajava domov. Letos sva  velika srečneža. Namreč potem se bova še za par dni oglasila spet v Rijeki. Če bo še lepo in toplo vreme, se tudi kopala. Nato pa nazaj domov. Se končno spravit pisat diplomo, končat študij in upam, začet kje delat 🙂 .

Nič uživajte, ker jaz oz. midva bova in se slišimo, ko se slišimo 🙂 .

Portorož

portorož

portorož

portorož

portorož

V petek sem se kljub dežju sprehodila po Portoroški plaži. Kopalke in brisača, so žal ostale v avtu 😦 .

Crocsi

Tale obutev mi ni bila niti malo zanimiva, še manj pa privlačna. Edino kar mi je pri vsem tem bilo všeč, so tile mali modni dodatki, ki se jih da v luknjice. Vendar še vedno nisem bila prepričana, da želim 40€ zapravit zanje.

Nato jih je sestrična kupila Mihiju. Sem se še sprva malo smejala in potem ugotovila, da jih tamali zelo rad nosi. V bistvu, kot že samo veste, so to lahko tako sandali kot natikači, kakor ti je pač ljubše 😉 . Z njimi je kolesaril, brcal žogo ipd. Nato sem jih vzela malo bolje v roke in naredila majnši tehnični pregled. Pri čemer sem ugotovila, da so mehki, tisti majhni ježki so se mi pa zdeli sumljivi, ampak bolj kot sem jih gledala, bolj so mi bili všeč.

Nato sem se doma vsedla za računalnik in malo pregooglala ter videla, da to prav zaprav niti ni tako slabo obuvalo. Tako je v soboto padla odločitev, da si jih grem kupit 🙂 😳 in to so moji 😉 .

oranznicrocsi

Priprave in še kaj

Ja, saj vem, da je do morja še zelo daleč, da bo do takrat potrebno narediti še veliko stvari, ampak vseeno. in tako sva danes pri kosilu pila sok in ker mi je bilo malo tečno, sem vzela kos papirja. Ko sem rekla, kaj če bi si naredila en tak mini seznam stvari, ki jih bova vzela na morje.

Namreč hrano, kremo za sončenje ipd. stvari nameravama vzeti v intersparju 1. ponedeljek v mesecu. Namreč Spar nam penzionistom, da takrat -10%, mislim da na vse izdelke. Pijačo bova nakupila v Hoferju, saj imajo dobre in poceni sokove. Druga pa tako ali tako ne pijeva 😉 . Pri sestavljanju tega seznama ni bilo nobenih problemov, sva se vse hitro zmenila.

Oblačila… to je pa druga zadeva. A najprej Vam moram opisat dosedaj najin edini morski odpust, izpred treh let na Pagu. Šla sva na Pag, v Metajno, za 10 dni, z mojim cliotom 🙂 . Da o tem, kako je bil nabasan, ne govorim. Vzela sva nekaj hrane, blazino za na morje, ki sva jo uporabila samo enkrat, plavuti in dve potovalki oblačil 🙂 .

Jaz eno takšno normalno, s katero sem hodila na morje preko Zveze prijateljev Mladine Maribor, kamor sem spravila več kot dovolj in delno tudi preveč (posteljino). Vendar zlato pravilo: kdor nosi, ta ne prosi 😉 . Moj Lump pa… da ne bom govorila. V svojo črno palomino torbo, ki je velika hokejska, ki je naravnost ogromna in predvsem polna, haha haha, ha,… Jap, še danes se mu smejim, koliko stvari je imel zraven in se “malo” šalim na njegov račun. In tako se je on med tednom pogovarjal s sodelavcem, ki gre na morje za 14 dni z enimi kratkimi hlačami, parimi majicami itd. 😆

Ga gledam in pravim, govori, da napišem. In pravi:” dvojne kratke hlače, dve kratki majici itd. Ok, že pri prvem stavku sem se začela smejat, pri drugem sem se že valjala od smeha ter ga gledala, kakor da je z Marsa priletel. Namreč njegove bele stvari, ob prehranjevanju s testeninami in omakami, so brez sledi približno pol ure. Skratka, umaže se vedno 😉 . Midva pa na morje za 14 dni + ? (vreme in €)…

No, na koncu se je le dal prepričat za 5 majic in 4 kratke hlače. Vendar me prav zanima, kakšno stanje bo potem, ko bova pakirala 🙂 . Aja, še moj del seznama: 6-7 kratkih majic in 6 hlač.

Na seznamu so sta se seveda znašla tudi oba fotoaprata, da se na dopustu, ne bi stepla, kdo bo s katerim fotografiral 😉 , stativ gre tudi z nama in računalnik, kamor bova sproti shranjevala fotografije. Vendar, da ne bova samo fotografirala bodo poskrbele karte ( za šnops, remi in uno), človek ne jezi se, scrabble, pripomočki za risanje in pisanje. Letos bova plavutkam, dodala še maski. Hm, mogoče bi bilo vredno razmisliti še o podvodnem fotoaparatu, kaj pravite? Upam, da imajo v Komiži ugodno šolo potapljanja. Še vedno namreč čakam na njihov odgovor 🙂 .

Hm, k seznamu sva še dodala zdravniške potrebščine, vendar upam, da jih ne bova potrebovala.

Ah, kako je fajn tole 🙂 . In tako mimogrede to je moj prvi seznam za morje 🙂 .

Želim se vrniti

… pa še niti mesec ni minil od kar sem doma 🙂

No, verjetno bova še pred “uradnim” dopustom na Visu, se še skočila malo namočit v Rijeko, k teti 🙂 . No, bomo videli 🙂 .

V kolikor pa to bere nekdo, ki je že bil na otoku Visu, se priporočam za nasvete kaj se splača ogledat 🙂 .

Fotografije Rijeke

Rijeka 2008

No, čeprav je v četrtek,petek in soboto kazalo, da sem prišla na slabo vreme in sem v glavi že preklinjala samo sebe, zakaj nisem šla en teden prej (je bilo boljše in lepše vreme + hrf 2008). Vendar se je sonček začel kazat že v soboto popoldne, v nedeljo je pa že bil tisti ta pravi.

In kljub prvim slabšim dnevom, sem jih preživela na obali. Ni lepšega kot se zbuditi iz postelje, stopiti na balkon, zavonjati morje in v daljavi videti otok Krk 🙂 . Nato se zjutraj najesti in oditi ven. Stric in teta sta doma v hribu in do morja me je vedno čakalo 10 minut sprehoda do dol, vendar ko veš, kaj te doli čaka, to ni noben problem :)oz. to ni nikoli problem, ampak užitek.

Tam sem tudi spoznala enega zanimivega, starejšega gospoda s katerim sva se pogovarjala o življenjskih stvareh. O tem, da živimo samo enkrat, da moramo uživat, delat tisto kar želimo in znamo najbolje. Tako prijetnega pogovora z neznancem nisem doživela od Bordonove domačije. Ponavadi nisem tako odprta do novih ljudi. Namreč nemaram nekih glupih tem o vremenu, kuhanju, gospodinjenju, raje imam takšne življenjske teme, kjer se veliko naučim. Ljudje znajo veliko povedat 🙂 in potem vzamem tiste pomembne lekcije od njih 🙂 . Ok, sem že malo off topic 🙂 . In ta prijazen gospod mi je tudi povedal, kje v Rijeki se da kopati, kje je morje bolj čisto in podobno. Vendar sem mu povedala, da se sedaj nisem prišla kopat, ampak spočit in predvsem fotografirat 🙂 .

Ja, fotografirat to lepo, prekrasno, pomirjujoče modro morje. Morje ti si meni vse 😉 . Nič ni tako prijetnega kot sedeti ob tebi, gledati v to ogromno količine vode, se spraševat kje se konča, če se sploh. Poslušati njegov zvok, ko zadane ob skale ali pridrvi do konca. Za to se splača živeti, to je čisti užitek. Hvala moji novi stari nokii, ki omogoča snemanje zvoka. Ja, se vidi, da sem “pravi” multimedijec, ki mora imeti vse 🙂 . Zraven še pa zvok galebov, ki jadrajo nad teboj in ob tebi 🙂 .

Čeprav sem tistemu gospodu vztrajno zatrjevala, da se sedaj, na tem obisku ne bom kopala, ampak samo malo namočila noge v morje in to bo to… Ja pa še kaj 😳 . V ponedeljek, ko je bilo super vreme, sem sedela na plaži s knjigo v roki, se do kolen sprehodila v morje in ugotovila, da je topla… Sem se komaj zadrževala, da nisem skočila v morje 🙂 . Vendar zadrževala sem se le toliko, da sem si šla v garderobo sleči spodnjice ter se v kratkih hlačah ter lepem, novem modrcu vrgla v morje 🙂 . Pravi, čisti užitek 🙂 . Ni lepšega kot plavati v morju 🙂 . Ah, je pasalo. Edino malo mi je žal, da tam ni nobenega malo bolj skritega prostora, da bi lahko bila naga. In plus vse skupaj zraven so obnavljali plažo, ki bo resnično krasna, ko bo končana 🙂 . Je pa vseeno pravi užitek ležati na plaži s še 4 ljudmi 🙂 , samimi domačini ter tu in tam se prikaže kak galeb na dosegu roke, ki ga nihče ne moti 🙂 .

Ah, tole lepo morje. Več fotografij jutri 🙂 .

Morje

Ja, letos si bova po dolgem času privoščila morje, celo za 14 dni. Jap, morava spravit noter tisti dve leti, kjer nisva bila resnično nikjer kot doma.

Danes je moj najboljši Lump skočil v mesto plačat akontacijo. Na Visu bova zadnji teden v avgustu in prvi teden v septembru. Izbrala sva apartma, kamor sva si tudi nazadnje želela it, vendar sva se takrat odločila za otok Pag in mesto Metajno. Tudi tam sva se imela super. Najlepše spomine imava na male plaže, kjer sva bila sama 🙂 .Upam, da se bo tudi kakšna takšna našla na Visu. In ja želim si tudi, da bi bilo lepo, toplo in sončno.

Ah, je še kar daleč do tja, vendar bo tudi hitro minilo. Glede na to, da imam upam dva izpita do konca in diplomo. Upam, zato, ker ona čudna ženska, od prejšnje sobote še ni uspela popravit 5 izpitov 🙄 . Želim si, da bi z diplomo zaključila preden greva na morje in nato, ko pridem domov jo še samo zagovarjam.

vir:VisTravel

Primorska

Ko sva se odpravila z Bordonove domačije naju je pot zanesla v Ankaran. Namreč v Ankaranu sem približno pet let zapored dopustovala z zvezo prijateljev mladine v takratnem gradisovem domu. Vendar to ni bil dom, ampak je bilo to apartmajsko naselje s hišicami. Nazadnje sem bila tam v začetku avgusta 1998 leta, torej 10 let nazaj. A toliko sem že stara ?

Že zelo dolgo sem se želela vrniti tja, ker  sem se tam imela vedno izredno lepo in zanimalome je, kaj je danes tam. Namreč tistega leta 1998, so govorili, da bodo vse to podrli in naredili na novo. In meni radovednost niti v sanjah ni dala miru, zato sem morala vsaj še enkrat vrniti tja…

Ko sva prispela tja je bilo na začetku vse videti na novo, kakor da ni ostalo nič… Prva stvar, ki sem jo naredila, ko sem stopila iz avta, me je vonj naravnost odnesel proti plaži. Do plaže me je ločilo x-stopnic in vrata, ki so bila žal zaklenjena. Malo sem postala pred tistimi grdimi, zelenimi vrati, ki so me ločevale od tega, da bi ponovno po skoraj 10 letih stopila na to plažo… Bila sem malce jezna, a vendar ničesar ne morem spremenit. Tako sva z Lumpom ostala tam, za zaprtimi vrati in vonjala tisti vonj morja… Prekrasno, čisti užitek…

Nato sva se vrnila po stopnicah navzgor in se malo razgledala… Po dalšjem razmisleku in vrnitvi nazaj, sem ugotovila, da vse skupaj le ni tako zelo, zelo spremenjeno. Nove hiške, ki so sedaj nastale so na istih mestih kot so bile tedaj. Le da so tokrat ožje in višje ter imenujejo se drugače. Takrat so se imenovale Medvode ipd. , če se prav spomnem po ljubljanskih naseljih in tovarnah, saj če me spomin ne vara, se je ena imenovala Litostroj. Tam kjer je bila včasih jedilnica, je sedaj še vedno gradbišče. Vendar še vseeno je lepo, ampak takrat je bilo bolje.

Zakaj? Ker so bili takrat zraven še moji novi prijatelji, ki sem jih na koloniji spoznala, tovariši in spremljevalci, ki sem jih že vse poznala, saj je bila zadnja izmena v 90% vedno enaka, le manjše spremembe, ki so bile čisto ok 🙂 . Edino kar je še ostalo popolnoma enako je mini graščina, v kateri sem enkrat spala in je še vedno tako simpatična. Ja, gradovi in antika so stvari, ki me zelo, zelo privlačijo. Saj sem mnenja, da je zgodovina zelo pomembna 😉 .

Nato sva se vsedla v avto in odločila, da greva dalje… Cesta je bila prazna in ponujala nama je svojevrstno in prosto dogodivščino. Pred vsakim znakom posebej sva se odločala kam bova zavila. Nato sva se ustavila v Izoli. Kjer sva malce posedela na obali in čakala isti vonj, ki sva ga vonjala malce prej, vendar ga nisva dočakala… Zato sva naredila kar nekaj fotografij:

Nato sva nadaljevala pot proti Piranu, natančneje proti Fiesi. Namreč to je edini del obale, ki ga še jaz nisem videla in moj najljubši Lump, je tam veliko dopustoval s svojo družino. Zato sva rekla, da greva tja. In še sonca se je tam dalo videti, ker ga prej ni bilo ravno veliko. Potrebovala in želela sva si ga oba…

Vendar ko sva že mislila, da sva ga našla in da se bova malo nadihala in naužila svežega, čistega in neponovljivega morskega zraka, se je v naju nekdo zaletel in tako je šlo vse tisto kar sva si želela pogobe. Vendar na srečo nihče ni bil poškodovan, le moj avtek je postal enooki Jack 🙂 .

Domov sva prišla tako, da sva s pomočjo ukradene vrvi privezala odbijač na pokrov motorja oz. tiste okvirne dele…

Ja, očitno bi morala ostati na Bordonovi domačiji, vendar če bi ostala tam, ne bi bila v Ankaranu, Izoli in morda bi se lahko na poti domov zgodilo še kaj hujšega… Življenje gre naprej in vse  se da spremenit…

Vendar vseeno sva videla lep sončni zahod na Primorskem. Žal mi je, da nisva obiskala Lumpovih sorodnikov. Vendar se imava še namen vrniti, saj sva rekla, da bi šla po tisti kolesarski poti od Trsta do ne vem več kot, ki jo je omenil Kamper… in seveda obiskat sorodnike, ki jih še nisem utegnila spoznati.