Tag Archives: otroci

Ena malo daljša misel

Če otroci doživljajo grajanje,

se naučijo obsojati.

Če otroci doživljajo sovražnost,

se naučijo nasilnosti.

Če otroci doživljajo strah,

se naučijo biti zaskrbljeni.

Če otroci doživljajo pomilovanje,

se naučijo smiliti sami sebi.

Če otroci doživljajo ljubosumje,

se naučijo zavisti.

Če otroci doživljajo sramoto,

se naučijo prevzemati krivdo.

Če otroci doživljajo spodbudo,

se naučijo samozavesti.

Če otroci doživljajo strpnost,

se naučijo potrpežljivosti,

Če otroci doživljajo pohvalo,

se naučijo ceniti sebe in druge

Če otroci doživljjo sprejemanje,

se naučijo ljubiti.

Če otroci doživljajo odobravanje,

se naučijo imeti radi sami sebe.

Če otroci doživljajo priznanje,

se naučijo zastavljati cilje.

Če otroci živijo tako, da delijo z drugimi,

se naučijo velikodušnosti.

Če otroci doživljajo iskrenost,

se naučijo resnicoljubnosti.

Če otroci doživljajo poštenost,

se naučijo biti pravični.

Če otroci doživljajo prijaznost in pozornost,

se naučijo spoštovanja.

Če se otroci počutijo varne,

se naučijo zaupati vase in v ljudi okrog sebe.

Če otroci doživljajo prijateljstvo,

se naučijo da je svet prijeten kraj za življenje.

Dorothy Law Nolte


Mak

maks_s_prababico

Tole zelo cenjeno sliko je naredil moj najboljši Lumb ob prvem obisku moje babice in njunega srečanja. Ta slika mi pomeni ZELO veliko. Všče je bila tudi moji teti, ki ni njena mama. In meni je ni bilo problem natisnit eno z zelo dobrim canonovim printerjem 😉 .

In so jo je dala v kredenco. Ta teta je Tinkarina babica in si jo je namestila na kredenco. Tinkara se včasih pazi pri njej, včasij doma. In danes jo je videla in rekla:”Mak” (tako kliče Maksa). Teta ni vedela kaj ji govori, zato je sledila njenemu pogledu, ki jo je pripeljal do te slavne slike 🙂 .

Te male glavice so pametne in jih preveč podcenjujemo 😉 . Hvala Tinkara, da me poznaš tudi tako malega kot sem na tej sliki 🙂 .


Potep

Včeraj sta me moja dva poskusno peljala malo ven. Šli smo na obisk h Kitakom 🙂 . To so tisti, ki imajo fantka in punčko. In zaradi njih imam kar nekaj dodatnih stvari za obleči 😉 . Namreč kot je mami že v komentarjih zapisala, mi voziček in avto, še nista najbolj všeč.

In ker sta moja dva kar potepuha, bi me rada navadila na oba prevozna sredstva. No, saj sedaj pozimi, niti ni tako nujno. Potem spomladi, bi bilo pa fajn se kam odpeljat. Obiskat kakšne prijatelje izzven Maribora, mogoče celo malo na morje skočit… Ampak včeraj nam je delno uspelo 🙂 . Oblekla sta me na hitro v toplega pajaca, mi dala kapico na glavo in me položila v košaro. Do tod je bilo še vse precej vredu. Ko smo se začeli peljati, mi ni bilo več preveč všeč. In sem začel jokat, kar počnem zelo redko.

Zato mi je mami, ki je sedela odzadaj dala tolažilno dudico, kar mi je prijalo. To je ugotovila že, ko sta me z atijem peljala domov s porodnišnice, ko mi je dala prst za sesat*. In smo se v miru prepeljali na obisk. Potem mala sirena po stopnicah navzgor in ko smo prišli k njim.

Ja, kaj se čudite, če je to vse novo zame. Nič mi ni kaj preveč všeč. Nato je mami ugotovila, da imam mokro ritko in je tudi to razlog za moj jok. Lulam namreč konkretno 🙂 . In ko me je začela previjat, ji je na pomoč priskočila na pomoč moja velika prijateljica Tinkara. S čistilnim robčkom me je umila. Zato hvala Tinkara! Nato me je skozi hodila gledat in božat.

Kmalu zatem sta domov prišla še njena mamica in brat Miha. Takoj je mamici pokazala kje sem. In ko sem ležal se je nežno nagnila k meni, me pobožala, dala lubčka. Ja, očitno sem ji všeč 😉  😳 .

Nato mi je še njen brat Miha, ki navadno še zelo nerad deli igrače, posodil svoja nova Lego avtomobila. In me nežno in zadržano pobožal. Kot da mu je nerodno, se mi približat. Miha, ti kar pridi k meni, saj ne grizem. No, vsaj zaenkrat 😉 .

Nato sem blaženo zaspal. Vmes si je Tinkara sposodila mojo flaško in želela spiti moje mleko. Hm, ne vem, če mi je to ravno najbolj všeč. Se bova že še zmenila, ko odrastem 😉 . Ali pa bova skupaj jedla iz enega krožnika?

Ati je popravil računalnik kolikor je lahko, zato je bil čas, da gremo domov. In moja dva sta me spet nekaj oblačila, dala v neko grdo košaro, me še čez glavo pokrila,… Eh, nič nista pridna. In smo se peljali domov. Tokrat je za tolažbo, pomagala flaška. Po nekaj minutah vožnje, ko se je mami zdelo vredu, da mi jo umakne. Ja, očitno je želela ugotoviti, če mi je vožnja že kaj bolj všeč. In nisem več jokal 🙂 . Zato smo še poskusno naredili malo večji krog, preden smo prišli domov. Ko smo prišli domov, se tudi po stopnicah nisem jokal. Torej mogoče sta me prepričala, da potepi niso tako slabi. Bomo morali kmalu spet ponoviti, da se vidimo, če je res temu tako.

Nič, ker sem utrujen grem spat. Fajn se mejte 😉 .

*nismo še imeli dude 🙂


Trije v postelji

Že nekaj časa občudujem sestričnino družino, kjer štirje spijo na 160×200cm veliki postelji. Midva z mojim Lumpom imava malo večjo in se mi že on včasih preveč približa. Nimam nič proti cartanju, bližini, ampak ko grem spat in ko želim spat, želim imeti dovolj prostora, da so roke na 45ih stopinjah, da mi ni prevroče ipd. Ne maram, da mi v spanju kdo “diha za ovratnik”.

Ta vikend smo imeli počitnikarja, ki je prvo noč želel spati z nama. In ker se za eno noč ne mislim z nikomer prepirat in ker sem želela ugotoviti, če je to ok ali ne, sem popustila. Tako smo se vsi trije vlegli in zaspali. Eden je prespal celo noč brez problema, vmes treniral boks, obračanje za 360 stopinj v postelji, druga dva sva se vmes pogovarjala, malo spala, se skušala ubraniti brcam v občutljive dele telesa. Že dolgo se nisva čez noč toliko pogovarjala. Proti jutru, po 6.00, sem končno zaspala kot klada.

Zjutraj sem se zbudila, tisti, ki je prespal celo noč, pa ni imel gumba za izklopit in poln energije. Spraševl 5 krat eno in isto stvar, po 5 krat mu je bilo treba povedat eno in isto stvar, jaz pa tečna in nenaspana. Sedaj je odločitev, da bo naš otrok spal v svoji postelji, dejansko 100%. In tistim, ki lahko spite zraven otrok, SVAKA VAM ČAST!

Jaz ne morem, meni se zmeša. To sem sedaj poskusila že drugič in sedaj se vdajam. Osel gre trikrat na led, pravijo, da človek večkrat. Mislim, da jaz ne bom med temi. V kolikor se bo to v naslednje pol leta spremenilo, pa javim 🙂 .

Vikendski počitnikar bi pri nama rad ostal polno (to pri njemu pomeni 10 dni) sva se spravila na pogajanja 🙂 . Ja s skoraj 5 letnim otrokom se da super pogajat. Dogovorila sva se, da bo lahko polno pri nama (spremenila na 7 dni), samo če bo spal v dojenčkovi posteljici, ker sva drugače midva z Lumpom (predvsem jaz) nenaspana in tečna. Stvar je dogovorjena. Sedaj moramo samo izbrati dober datum oz. se zanj dogovoriti 🙂 .

Namreč nisem prepričana, da če bo počitnikarjeva mami preživela 7 dni brez njega. Sama pa nisem prepričana, da bom zmogla še toliko energije, da zadovoljim njegove potrebe 🙂 . Sicer smo se okvirno dogovorili, da bomo en dan gledali risanke, drugi dan obiskali prijateljice, za preostale dni si moram še nekaj izmislit 🙂 .


morfologija

Kakor vsak mesec do sedaj sem spet obiskala svojo ginekologinjo 🙂 . Tokrat sva vedela, da bova spet videla najinega lumpija in to po dolgem času oba 🙂 . Najprej sem sama opravila vse potrebne osnovne preglede sama: urni, tehtanje, pregled materničnega vrata ipd.

Pri tehtanju pri sestri ugotovila, da sem se spet zredila samo za 1kg. Ker sem bila na zadnjem pregledu malo kregana, ker sem se v 4 mesecih zredila samo za 1kg, sem pričakovala podobne (pri)tožbe tudi sedaj. Namreč od osnovnih 54kg, jih imam sedaj 56kg, večina ostalih, ki jih poznam so se normalno zredili za več kilogramov. Sama nikoli do sedaj nisem jedla večerij, odkar sem noseča, ne morem brez njih, ampak teža na mojo srečo ostaja ista 😀 . Ampak sem včeraj slišala tolažilne besede, da očitno ni potrebe, da se lahko prehranjujem tako kot sedaj in da je vse ok 🙂 .

Nato sva šli v sobo z UZ, kjer je najprej ginekologinja sama pogledala, kakšen je razvoj najinega lumpija in nato poklicala velikega 🙂 . Pred UZ pregledom me je vprašala, če lahko pove spol. Na kar sem ji povedala, da lahko, če se bo pokazal 🙂 . Nato je zmerila hrbtenici, pregledala srčka, okončine, stehtala težo, plodovnico 🙂 . Vse je bp, težek je 400g in obrnjen je z glavico navzdol 🙂 . Slednje me je kar malo presenetilo, saj je vsaka znanka dosedaj imela glavico gor, skoraj do zadnjega. Tale tamali je pa že “pripravljen” na izhod. Ampak upam, da se mu še ne mudi, saj mora tam ostati še vsaj ene 10 tednov, potem ga bomo pa zelo veseli 🙂 .

Nato je poklicala velikega Lumpa in nama vse opisala, kje, kako in kaj. Nato povedala, da bomo imeli fantka 🙂 . Enako informacijo sva dobila tudi na nuhalni, tako da upam, da ne bo pomote 🙂 . Namreč ime že ima izbrano nekaj časa, pri punčki sva imela kar nekaj težav, vendar če se zgodi punčka ima tudi izbrano ime 🙂 . Čeprav sama si zelo želim, da bi imela fantka. Zakaj, enkrat drugič 😉 .

No, druga zame najlepša novica včerajšnjega dne je, da sta se oba: Maks in posteljica dvignili, tako da sem sedaj brez skrbi. In komaj čakam konec naslednjega meseca, ko bomo za par dni pobegnili na Hrvaško primorje, k moji tetki, da se malo razmigam v vodi in preprosto uživamo 🙂 .

Do takrat pa moram do koncati napisati diplomo trenutno sem na 26/50 strani. Nekaj besedila je še na listih, saj bi rada, da z velikim Lumpom preveriva moje prevoda, za ziher 😉 . No, počasi se približujem koncu tudi tega 🙂 .


Obisk

Zadnje dneve se kar malo več potepam po zelo prijetnih obiskih. A vendar, se nikoli nič pametnega z nobenim ne pogovorim. Zakaj?  Zato, ker sem velik otrok in se igram razne igre z otroci ali pa nas je toliko na kupu, da se enostavno ne morem. Ampak, da ne bo kdo mislil, da se pritožujem… daleč od tega, uživam 🙂 .

No in tako sem bila včeraj pri sestrični, natančneje njenima dvema sedaj že skoraj velikima lumpoma. Miha je ta mesec upihnil 4 svečke, Tinkara pa dopolnila 7 mesec. In potem se tukaj zavem, da čas tako hitro beži,… Pred 6 meseci Tinkare skoraj nisem upala vzeti v naročje, da je ne bi česa naredila. Sedaj je pa skoraj ne dam iz rok. Je prava taka mala gospodična. Simpatična, redko glasna. Glasna takrat, ko je lačna in ko je na miru. Tej punci se mora vedno nekaj dogajat 🙂 . Ja, takšna je pač naša Tinkara.

Aja, pa še par besed sem morala pojesti. Namreč vedno sem govorila, da mi je beseda princeska malo preveč osladna. No, za Tinkarin krst, sem ravno rekla, da je princeska. Kaj pa jaz morem, če je pa bilo to bitje tako očarljivo v svoji oblekci 🙂 .

tinkarin krst

Miha se je v zadnjem času spremenil v takšnega prijaznega in zanimivega fantka. Najbolj zanimiv je s svojimi izjavami, ki so tako resnične, prikupne in zelo njegove. Tako sva včeraj igrala njegovo novo družabno igro Ekec, pekec, kurji drekec, ki moram priznati, da je zanimiva 🙂 .  Sedeli smo na tleh in se pogovarjali o vsem. In jaz tako iz šale Mihija nagovorim, da kako bo fajn, ko bosta MikiMiska in Lump, dobila dojenčka. Dosedaj je Miha ob takšnem pogovarjanju bil malo žalosten,… in govoril, da midva ne rabiva dojenčka itd. Včeraj me je pa presenetil s vprašanjem, kako mu bo ime in če je že v trebuščku itd. Vse to z enim krasnim, lepim nasmehom na obrazu. Takšen kot on tudi v resnici je. Prijazen, nežen fantek 🙂 .

Takšne so sedaj moje dogodivščine 🙂 . Vedno zanimive 😉 .


sorodnik in …

Mislim, da je mrzli bratranec, po mamini strani. Namreč najini mami sta sestrični.

V rani mladosti, ko je bil moj ati še živ in smo imeli avto, sva bila dobra prijatelja. Namreč oni živijo na vasi kar precej daleč od Lenarta, če nimaš avta in si odvisen od javnega prevoza, ki je zelo redek oz. ga sploh med vikendih ni, je zelo težko vzdrževati normalne odnose. In zaradi spleta teh okoliščin, sva izgubila stik…

… vse do srednje šole. Namreč oba sva se vpisala na Srednjo elektro-računalniško šolo v Mariboru, vendar v različni, a podobni smeri. Tam sva ponovno našla stik, imela nekaj skupnih prijateljev, hodila drug drugemu na rojstne dneve… Predvsem sva bila pa zaupnika… Seveda takrat glavne teme pri vseh najstnikih: prve ljubezni, spolni odnosi,… Vedno sva si bila pripravljena pomagat… da ne govorim o dolgih telefonskih pogovorih… Vedno, ko se spomnim ta ta leta in te dogodke, čeprav vsi niso bili lepi, se mi nariše nasmeh na obraz…

In danes me kliče mama, ki mi pravi, če vem, da bo njena sestrična postala babica. In valda, meni nič jasno, ker sva s tem sorodnikom spet izgubila stike 🙄 . Slišiva se vsake toliko časa preko msnja. Tudi pred parimi meseci sva se, pa ni ničesar omenil. Torej sem predvidevala, da je ta novica bolj ali manj nova.

Čeprav me malce boli grlo in se mi niti približno ne da govoriti več kot je potrebno, sem vzela telefon v roke in ga poklicala.

Hm, verjetno mi ni potrebno razlagat, da sem ga najprej nadrla, da zakaj ni povedal… pol sem izvedela še, da bo njegova draga rodila že v začetku januarja… In on to razlaga češ, kao saj to ni nič posebnega. A mi lahko prosim kdo pove, kako ni nič posebnega, če postaneš starš? A ni to nekaj najlepšega, a hkrati tudi najtežja naloga v življenju?  A smo le ženske, tako obsede s tem?

No, na koncu pogovora sem mu vseeno čestitala in mu povedala, da naj le pove, datum rojstva svojega otroka, ko bo…

… očitno bo še veliko otroškega smeha v moji okolici…

najlepši nasmeh

najlepši nasmeh

… da bi ga bilo čim več…


Najlepši nasmeh

najlepši nasmeh

najlepši nasmeh

Zanj si se pripravljen pačiti 100/h in še marsikatero drugo traparijo 🙂 .


Čudovit dan

jaz mihiju in tinkari

jaz mihiju in tinkari

Hvala, ker mi polepšata dneve 🙂 .

Mihiju pa en VELIK hvala, za današnji velikodušni sprejem. Fantek moj, nimaš pojma, kako zelo sem si tega želela in potrebovala. Tinkara, ti si pa tak nasmejan sonček. Malo še zrasti, da bomo lahko skupaj uganjali traparije 🙂 .


2 meseca

soncek tinkara

soncek tinkara

Bo jutri stara Tinkara in je že prava punčka. Bila je tudi že prvi razprodaji, tako da jo vzgajamo v pravo žensko 😉 😆 .