Tag Archives: otrok

Dojenje

je zame ena izmed najlepših, naintimnejših in zelo lepih vezi v starševstu. In super je, če nam uspe 😉 . Pri nama je bilo na začetku zelo fajn. Dojila sva se na 2,3h, dolgo 1h. Vendar meni to ni bilo nikoli odveč, saj sem videla, da je mali zaspal 🙂 . Nato se malo predramil in spet jedel, tako kot so nam to predstavili v šoli za starše in sva uživala 🙂 . Vse dokler ni prišla sobota 19.9. , ko nama je patronažna prinesla tehnnico in smo ugotovili, da ni šel 0g gor.

Namreč zaradi negotove patronažne, ki ni zaupala svojim instiktom, smo ga tehtali čisto vsak dan odkar sva prišla domov. In ker jo je imela čez vikend doma, nam jo je posodila. In ker je bil Maks res pravi drobižek, čeprav je bil rojen le 6 dni pred rokom, naju je zajela panika. In sva poklicala patronažno, ki ga je zamenjala z drugim otrokom in nama svetovala, da mu naj dava dodatek. Kljub temu, da je moj fantek dobil v dveh dneh pridobil toliko teže kot bi jo moral v celem tednu. In glede nato da smo se na videz poznali in je medicinsko osebje, ki ima veliko znanja in predvsem izkušenj, sva ji verjela in mu dala celoten dodatek. Mali pa je bil star šele 6 dni.

Ker mi ni odgovarjalo, da bi moj fantek pristal na dodatku, sem hitela iskat informacije drugje 🙂 . Najprej sem iskala e-naslov zdravnice, ki nam je predavala v šoli za starše. Našla sem jo na naslednje seznamu Asist. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specijalistka pedijatrije, IBCLC in ji poslala email kjer mi je svetovala, da jo naj pokličem naslednji dan, ko je v službi, da se pogovoriva. Po telefonskem nasvetu mi je svetovala, da naj ukinem dodatek in se samo dojiva. To sem tudi naredila, vendar je bil tretji dan naš mali fantek prav nervozen… in naslednji dan je prišla patronažna s tehnico, kjer sva ugotovili, da je šel v treh dneh gor samo 30g -> premalo.

Zato sem spet šla iskat informacije dalje in prišla naslednjo stran, kjer sem dobila nasvet, da mu naj počasi odvzemam dodatek, ne takoj. In to smo tudi počeli. Prejšnji mesec smo prišli tako daleč, da smo dali samo en dodatek v mali vrednosti čez praznike je prišel skoraj dan, ko ga ne bi dobil. Vendar sem malo skeptična, da bi ga pustila brez, saj so mi bile plenice sumljivo manj mokre in si nisem upala. Tehtamo ga sedaj samo v posvetovalnici, saj patronažne na srečo ni več. Zakaj? Ker mi je enostavno vlila preveč strahov glede tega. Vsakič razmišljam, če je dovolj pojedel ali mu kaj manjka. Ko vidim v plenicah rumen madež najprej pomislim, da nima dovolj tekočine in ne pridobiva dovolj. To, da mu primanjkuje tekočine mi je popolnoma jasno, saj ko kaka, je blato precej trdo, sploh tisto prvo. Čaja ali vode pa naš mali fant ne vzame, če ni lačen in tako sem sedaj malo grda mami, ki ko vidi, da je lačen mu najprej ponudim čaj ali vodo 😉 .

Skratka, dojenje mi je super fajn, ne nameravam še odnehat, žal mi je samo to, da smo mu takrat ponudili dodatek, ko ga še ni potreboval 😦 . To je žal šola in izkušnja, ki je odprej nisem mogla imeti. Pri naslednjem otroku bom ravnala drugače. Jezna sem nase, ker nisem poslušala naju, ampak eno tretjo osebo. Čeprav opravlja to delo že lep čas, si ne zaupa, je nezaupljiva sama vase. Žal sem jaz takšna oseba, ki vse kar drugi povedo vzamem v obzir. V tem primeru celo preveč in popolnoma nepotrebno. Imam lepega, zdravega in razigranega fantka, ki ga znam poslušat in noro rada, to je pa tudi tisto kar največ šteje.


Flash back 2009

januar:

  • mesec veselja
  • veliko potepanja po snegu
  • nekaj neuspešnih poskusov na foto razpisih
  • nakupovanje dnevne sobe

februar:

  • malo strahu, zaradi manjše krvavitve
  • pripravljanje diplome, prostora doma
  • praznovanje rojstnega dneva
  • prvi obisk šole za starše 🙂
  • prvi obisk Račkih ribnikov

marec:

  • urejanje in dokončanje dnevne sobe
  • plesanje in fotkanje na abrahamu Lumpove tete
  • obveščanje o prihajajočem članu še preostalim prijateljev
  • prihod Tadeja

april:

  • praznovanje mojega rojstnega dne z eno mesečno zamudo
  • Easyriderka dobila fantka 😉

maj:

  • Tinkarin prvi rojstni dan
  • srečanje s nosečo sestrično pri ginekologinji
  • sesznanitev nepreveč bližnjih sorodnikov o prihajajočem članu
  • poslovitev Ch. Šana
  • promocije Canona v BB
  • zamujeno srečanje blogerjev v CE ;(

junij:

  • se je pridružil še en fantič Rene v naši družini
  • mladički v psarni srednjedravski
  • Miha prvič pri nama na počitnicah
  • nakup postelje in vozička za prihajajočega novega člana
  • prvič bila v ZOO

julij:

  • 60. rojstni dan tašče 😉
  • 40. rojstni dan Mihijevega in Tinkarinega atija 😉
  • obiskovanje šole za starše
  • nisva našla prostega termina za obisk primorja ;(

avgust:

  • Lump imel dopust
  • na sprehodih iskanje stranišč
  • Mihi na počitnicah
  • razvijanje slik 1. del za leto 2009, 2. del še čaka

september:

  • rojstvo mojega malega lumpa
  • veliko razočaranje glede dojenja
  • mamin rojstni dan
  • smrt enega gospoda
  • piknik psarne srednjedravske

Zadnji trije meseci so pa posvečeni našemu malemu fantku 😉 . Njegovim potrebam in željam. Za to leto lahko napišem, da je bilo zame fantastično, še malo boljše bi lahko bilo, če bi še diplomirala 😉 .

Ali kot je Lump danes rekel, da je bilo to leto zelo plodno in lepo. Jaz sem mu pa vrnila, da naj bo še naslednje leto 2011 😉 .


Moji medeki

Včasih me mami da ležat v mojo posteljico, da se igram 🙂 . Enkrat sem v njej kozice pasel, tokrat pa sem ugotovil, da je ob steni en lepi velik medek. In ker sem prava mala klepetulja sem se začel pogovarjat kar z njim. Samo malo je čuden, ker se mi ni nazaj nič nasmehnil, ni se pogovarjal z menoj, nič…

Zato sem se začel pogovarjat s tistimi, ki so mi krožili nad glavo in mi prepevali lepe pesmice 🙂 . Te mi mami vedno prižge zvečer in predvaja lepo projekcijo, se tudi z njo pogovarjam 🙂 . Meni je v glavnem fajn.


Trije v postelji #2

Pred malo manj kot pol leta sem pametovala. Bila sem prepričana, da najin otrok ne bo spal med nama, da bo spal v svoji postelji. Sedaj, ko je to malo zlato bitje staro skoraj 3 mesece… 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳

Trikrat lahko ugibate kje spi? Jap, čisto nič se niste zmotili, če ste na to odgovorili, da spi med nama. Prve tri dni je v bolnici prespal z menoj v postelji, občasno oz. natančneje zadnjo noč sem ga dala spat v “njegovo”, da sem se malo spočila in po ZELO dolgem času malce odspala na trebuhu. Hudimano je pasalo 😉 .

Ko sva 16. septembra prišla domov je velik Lump rekel, da ga dava spat k nama, da se malo pocartamo. In tako je nekaj dni spal pri nama, ko je taisti Lump rekel, da ga dava v svojo posteljico. In sva ga položila, zaspal in se kmalu zbudil, pobruhan. Sedaj ga pa jaz nisem želela dati v njegovo posteljico. In tako je ostalo do cca. teden dni nazaj. Ko je zaspal med nama sem ga dala v njegovo posteljico in malce zaspala, ko me je prebudil jok. Jokal je, ker ga je napenjalo in je moral prdnit. Sama sem šla na WC in ko sem se vrnila, sta se z velikim Lumpom cartala v veliki postelji.

Ponoči pa tudi čez dan ga pogosto napenja, tako da ubožec spi bolj malo. Ko končno zaspi, se čez 30 min zbudi. Sploh, kadar je sam. V kolikor je pa eden izmed naju blizu, je še nekaj možnosti, da bo zaspal.

Tako sedaj spimo vsi skupaj, prostora na postelji je še vedno dovolj. Cartamo se celo noč in zanekrat nam tako še ugaja. Vendar ko bodo krčki ponehali, sledi selitev v svojo posteljo.


Maks

Postajam pravi mali lumpek. V soboto sem atiju prvič potegnil očala z nosa. A veste kako je to fajn? Kopam se rad, rad jem, se cartam, smejim in včasih tudi malce pojokam. No, saj kmalu bom star 3 mesece in si za božička želim, da bi se mi po teh treh mesecih, prebava dokončno uredila.

Naslednji teden grem k zdravniku, kjer me bodo ponovno zmerili in stehtali. Vendar tokrat dobim tudi pikeca. Zdi se mi, da celo dva, saj sta se mami in ati odločila, da me bosta cepila tudi proti rotavirusu. Namreč, če dobi mami naslednje leto službo, me bo dala v vrtec. No, tako vsaj sedaj pravi. Sicer bomo pa več vedeli in videli naslednje leto :), ki ni več tako daleč vstran 😉 .


Frajer na sprehodu

Tako sem se zbudil danes, ko sem prišel s kratkega sprehoda. Sprehodil sem se do našega najbližjega BabyCentra, kjer sem si kupil rokavičke. Saj veste, da se mrzli čas približuje in da me ne bo zeblo 😉 , sem si vzel takšne rokavičke za dojenčke. To so tiste, ki nimajo nastavkov za prstke 🙂 , so kot kakšna vrečka.

Veste pa včeraj sem dobil čisto svojega stolčka. In to ne takšnega, ki ga lahko kupiš kjerkoli v trgovini. Dobil sem čisto svojega in lesenega. Gor je narisan en lep slonček in lepo izpisano moje ime 😳 . No, da ne bom toliko govoril, tukaj je slikca, da se malo považim 😉 .

Aja, dobil sem ga od atijeve tete in strica iz Kopra. A ni fleten?


Poporodni pregled

Danes sem kočno prišla pri svoji ginekologinji na vrsto 🙂 , čeprav je po pravilih prvi poporodni pregled okrog 6. tedna. Pri meni to ni bilo mogoče, saj je bila na izobraževanju.

Tako sem bila naročena za danes med 9. in 10. uro. Ko sem čakala v čakalnici sem opazovala vse preostale nosečke in jim malce zavidala ta čas. In čas, ki pride takoj po porodu. Ko v rokah držiš novo bitjece, ki je tako ZELO tvoje, ki je tako ZELO lepo in še tako nedolžno 🙂 . Vmes prebirala svoje odpustno pismo s poroda ter se z nasmehom na obrazu spominjala prvih trenutkov z Maksom.

Ne vem, kaj je z menoj narobe, ampak jaz si želim še ene 😳 . Kmalu me je sestra poklicala k sebi, da me je stehtala, izmerila pritisk 🙂 . Tehnice sem bila kar vesela, saj mi je ostal le še 1kg viška. In zaradi tega se ne mislim niti malo sekirat 🙂 .

Najbolj smešen je bil naslednji pogovor:

MS: kakšen je bil porod?

MM: vredu

MS: kakšne težave?

MM: ne

MS: potrebujete kakšno kontracepcijo?

MM: ne 😳

temu je sledil smeh 😀 .

Nato sem še malo počakala v čakalnici in šla na tisti meni čudni, grdi stol. Ampak kar je treba, je treba. Z menoj vse ok, odvzet bris. Dobila sem še napotnico za laboratorij. Namreč v času nosečnosti in po porodu sem bila precej slabokrvna. Tukaj sem bila že malce nejevoljna, ker sem mislila, da delajo samo do 10.00. Tako namreč delajo v laboratoriju nasproti mariborskega sodišča, vendar je rekla, da lahko grem kar pri njih.

Jupi, torej si moj Lump, ne bo rabil jemati dodatnih ur dopusta, da bom jaz lahko šla dat par kapljic krvi. Namreč moja mami, ga ne zna previt in nahraniti 😦 .  Vmes sem dobila še opozorilo, da naj redno uporabljava kondome, saj tako hitra druga nosečnost ni dobra.

Pri tem sem se zlahka nasmehnila, da ni nobene panike. Se ne bomo igrali, saj trenutno NI pogojev za še enega lumpija. Naslednje leto, ko bo Maks korakal proti 1. rojstnemu dnevu, bom pospešeno iskala zaposlitev. V vmesnem času pa moram še diplomirat. Ker državna porodniška 190€ in ostanek Lumpove plače , trenutno zadostuje za naše potrebe, z dodatnim članom, bi bilo pa malce težje.

Vendar grem z optimizmom naprej. Naslednje leto služba (karkoli, tudi delo v proizvodnji) vsaj za eno leto, nato porodniška. Po porodniški bi se pa verjetno lotila samozaposlitve. K temu me moj Lump preprečuje že za naslednje leto, vendar si tega še pred drugim otrokom ne želim 🙂 . Potem s kakšno dobro idejo, s kakšnimi delovnimi izkušnjami in morebitnimi novimi poznanstvi ter dobrim načrtom, z največjim veseljem 🙂 .

Ah, sem tečna, ne 😉 . Nič grem se cartat k moji mali, lepi štručki 🙂 .


Hitra posvetovalnica

Torej včeraj sta me mami in ati peljala k teti zdravnici. Tam me je prijazna medicinska sestra ponovno zmerila in stehtala. Sedaj sem velik 57 cm in tehtam 4600g.

Pri tej teti zdravnici mi ni bilo preveč všeč. Sem jokal, ko me je ati slačil. Mami je takrat podpisovala nekaj o mojem izbranem zdravniku. In te prijazne tete prosila za druge kapljice namesto AD3. Namreč ati je od enega zelo prijaznega strica lekarnarja izvedel, da so D3 enako dobre kapljice, vendar manj mučijo dojenčke kot sem jaz. Namreč kakam samo enkrat na teden… Potem, ko sta me pa oblekla, sem spet postal dobrovoljček. Sem se smejal in pogovarjal, samo kaj, ko me je hitro začelo kolcat. Čaj, mi ni bil preveč všeč, je mamino mleko in tisti dodatek, ki ga dobim boljši. Čaj, le kdo bo to pil?!

Samo sedaj je mami pogruntala, da ga pijem samo, ko sem malo lačen in mi ga da takrat, preden mi da za jest. Namreč ta čajek bi naj bil dober za mojo prebavo. Sedaj, ko sem star že dva meseca, je ugotovila, da lahko pijem še en čajek. in sedaj samo čakam, kdaj mi bo tega podvalila 😉 . Najbrž takrat, ko bo šla v trgovino. No, saj sedaj je že bila nekajkrat in ga očitno ni našla. Upam, da bo še nekaj časa tako 😉 .


2 meseca

Z zamudo, ker je mami imela veliko veliko trojanskih konjev na računalniku, vas obveščam, da sem sedaj star že 2 meseca. Sedaj znam že marsikaj 🙂 . Znam se nasmehnit, znam kravice past, znam jezička pokazat. Tudi vem, da imam rokice. Zato sedaj zelo preiskušam svoje prstke.

Koliko sem zrasel in se zredil bom poročal med tednom. Namreč posvetovalnico imam jutri 😉 .

maksove_nogice_2_mesecamali_maks_nogica se vidi razlika? 😉


Pasem

mojpozer

kravice, ovčke, kozice 😉 . Meni je večino časa fajn 🙂 .

Edino kakam bolj poredko, zato me v obdobju nekakanja veliko napenja. Takrat jokam precej na glas, ker me zelo boli. tudi v vozičku. Edino na rokah je fajn 🙂 . sedaj je mami tudi ugotovila, da ni to da nisem rad v vozičku ali zunaj. Samo nekaj me mantra :9 . Upam, da bo to čimprej za menoj in bova lahko šla na daljše razdalje.

Če ne prej, spomladi, ko bo na Dravi veliko malih labodov, račk,… ko bo vse na novo cvetelo 🙂 .