Tag Archives: težave z dojenjem

Dojenje

je zame ena izmed najlepših, naintimnejših in zelo lepih vezi v starševstu. In super je, če nam uspe 😉 . Pri nama je bilo na začetku zelo fajn. Dojila sva se na 2,3h, dolgo 1h. Vendar meni to ni bilo nikoli odveč, saj sem videla, da je mali zaspal 🙂 . Nato se malo predramil in spet jedel, tako kot so nam to predstavili v šoli za starše in sva uživala 🙂 . Vse dokler ni prišla sobota 19.9. , ko nama je patronažna prinesla tehnnico in smo ugotovili, da ni šel 0g gor.

Namreč zaradi negotove patronažne, ki ni zaupala svojim instiktom, smo ga tehtali čisto vsak dan odkar sva prišla domov. In ker jo je imela čez vikend doma, nam jo je posodila. In ker je bil Maks res pravi drobižek, čeprav je bil rojen le 6 dni pred rokom, naju je zajela panika. In sva poklicala patronažno, ki ga je zamenjala z drugim otrokom in nama svetovala, da mu naj dava dodatek. Kljub temu, da je moj fantek dobil v dveh dneh pridobil toliko teže kot bi jo moral v celem tednu. In glede nato da smo se na videz poznali in je medicinsko osebje, ki ima veliko znanja in predvsem izkušenj, sva ji verjela in mu dala celoten dodatek. Mali pa je bil star šele 6 dni.

Ker mi ni odgovarjalo, da bi moj fantek pristal na dodatku, sem hitela iskat informacije drugje 🙂 . Najprej sem iskala e-naslov zdravnice, ki nam je predavala v šoli za starše. Našla sem jo na naslednje seznamu Asist. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specijalistka pedijatrije, IBCLC in ji poslala email kjer mi je svetovala, da jo naj pokličem naslednji dan, ko je v službi, da se pogovoriva. Po telefonskem nasvetu mi je svetovala, da naj ukinem dodatek in se samo dojiva. To sem tudi naredila, vendar je bil tretji dan naš mali fantek prav nervozen… in naslednji dan je prišla patronažna s tehnico, kjer sva ugotovili, da je šel v treh dneh gor samo 30g -> premalo.

Zato sem spet šla iskat informacije dalje in prišla naslednjo stran, kjer sem dobila nasvet, da mu naj počasi odvzemam dodatek, ne takoj. In to smo tudi počeli. Prejšnji mesec smo prišli tako daleč, da smo dali samo en dodatek v mali vrednosti čez praznike je prišel skoraj dan, ko ga ne bi dobil. Vendar sem malo skeptična, da bi ga pustila brez, saj so mi bile plenice sumljivo manj mokre in si nisem upala. Tehtamo ga sedaj samo v posvetovalnici, saj patronažne na srečo ni več. Zakaj? Ker mi je enostavno vlila preveč strahov glede tega. Vsakič razmišljam, če je dovolj pojedel ali mu kaj manjka. Ko vidim v plenicah rumen madež najprej pomislim, da nima dovolj tekočine in ne pridobiva dovolj. To, da mu primanjkuje tekočine mi je popolnoma jasno, saj ko kaka, je blato precej trdo, sploh tisto prvo. Čaja ali vode pa naš mali fant ne vzame, če ni lačen in tako sem sedaj malo grda mami, ki ko vidi, da je lačen mu najprej ponudim čaj ali vodo 😉 .

Skratka, dojenje mi je super fajn, ne nameravam še odnehat, žal mi je samo to, da smo mu takrat ponudili dodatek, ko ga še ni potreboval 😦 . To je žal šola in izkušnja, ki je odprej nisem mogla imeti. Pri naslednjem otroku bom ravnala drugače. Jezna sem nase, ker nisem poslušala naju, ampak eno tretjo osebo. Čeprav opravlja to delo že lep čas, si ne zaupa, je nezaupljiva sama vase. Žal sem jaz takšna oseba, ki vse kar drugi povedo vzamem v obzir. V tem primeru celo preveč in popolnoma nepotrebno. Imam lepega, zdravega in razigranega fantka, ki ga znam poslušat in noro rada, to je pa tudi tisto kar največ šteje.


Jezna!

Pred 18 dnevi je bil zame eden* izmed najlepših dnevov, saj sem si “pridelala” enega izmed najlepših fantkov na svetu. Da ne bo kdo bolj pametoval, zame JE, če komu ni njegov problem 😛 .

maks_aja

Zvečer sva popolnoma sama ležala v porodnišnici v sobi številka 14. Nekaj ur sva bila sama in meni je to ZELO pasalo. No, saj so pozno popoldne prišli na obisk moj Lump in obe babici, vendar so morali po večerni viziti oditi. Ležala sva skupaj v postelji, stisnil se je k meni. Glavna sestra naju je prišla pogledat, če je vse vredu in povedala, da sva prav simpatična ter kako lepo se je stisnil fantek k meni. Uživala sem v njegovi bližini 🙂 .

Nato je začel izgubljat na teži, kakor večina ostalih novorojencev. Domov sva odšla s težo 2740g, skoraj -10%. Vendar ker ni bilo nobenih drugih težav, so naju v sredo odpustili domov. Z opombo, da se čez 7 dni prideva stehtat, da vidijo, kako je s težo.

Tukaj se moje težave šele začnejo. Nato je v četrtek in petek lepo pridobival na teži. Ne samo lepo, ampak celo nadpovprečno. V obeh dnevih je pridobil 100g, kar je za normalno za teden, ne samo za tri dni. In kot k vsem ostalim je tudi k nama, te stvari hodila in še vedno hodi preverjat patronažna sestra.

Z njo se delno poznata moj veliki Lump in njegov mlajši brat, saj se poznajo iz osnovne šole. V veri, da nam bo pomagala, nam je v soboto zjutraj pripeljala tehnico. Le-ta pa ni pokazala nobenega napredka in v vsej tej zmedi in kaosu, nama je rekla, da mu naj dava dodatek.

In jezna sem na ta dan! Jezna sem nase! Jezna, ker si prej nisem prebrala ničesar o dojenju. Danes, v tem trenutku vem morda že preveč. Jezna, ker samo gledam koliko moj otrok poje, koliko bo pokazalo naslednje tehtanje,…

ihatenumbers

Razmišljam, kako ponovno pristati na polnem dojenju. Ne da bi bil moj otrok lačen in da bi sama ponovno proizvajala zadostne količine mleka.Zapisujem si ure dojenja, tudi čas, količino dodatka,… ma na hitro pogledano in po resnici povedano, je vse skupaj prekomplicirano. Totalni kaos. Vse to namesto uživanja z otrokom.

Nič utrujena sem že in grem spat. V kolikor ima kdo kak nasvet mu z veseljem prisluhnem 🙂 .

__________________

*bomo verjetno imeli še kakšnega lumpa 🙂 in tudi tisto bo eden izmed lepših dnevov 😉