Presenečenje, zadetek v polno

Lani aprila, ko smo šli s stricem na pasjo razstavo v Celju, je stric imel hudo zagato. Ni vedel, katero kravato si naj “obleče”🙂 . In me spraševal, kaj si mislim o dveh kravatah. Da ne bo pomote, nobena ni bila slaba, pravzaprav imata obe zelo zanimivo zgodbo v ozadju, ampak ni bilo to to. Tisto v čemer bi bilo meni všečno, lepo… In takrat mi je padla ideja v glavo🙂 .

Imam prijateljico, ki dela noro dobre slike, kravate, poslikave na majice, … punca dela noro dobre zadeve. Vse ročno in vse prekrasno, da bi človek lahko to opisal z besedami🙂 . In ker večkrat sodelujeva, ji včasih pomagam pri šolskih projektih, pri tehničnih zadevah… je vedno imela občutek, da mi je nekaj dolžna. Ampak, takšen občutek je imela RESNIČNO samo ona. Namreč je takšna pozitivna oseba in predvsem prijateljica, za katero ni nič težko narediti. In mi je enkrat vsiljevala denar za mojo pomoč. O denarju s strani prijateljev, žal ne morem slišat, niti ne želim. Sem mnenja, da si prijatelji, tisti ta pravi pomagajo takrat in kolikor lahko🙂 .

In tako je enkrat spet načela to temo, … da mi je nekaj dolžna in bla bla bla… in sem rekla, da če mi naredi eno uslugo. Da imam enega, pravzaprav EDINEGA pravega strica, kateri ima “en problem”🙂 . Ker je prava prijateljica, mi je priskočila na pomoč in rekla, da mi bo naredila kravato. Povedati ji moram samo kaj želim🙂 . Torej dobila je navodila, da mora na kravati biti ime psarne in dve psički, katerih sliko sem priložila zraven🙂 .

To kravato sem nameravala pokloniti stricu za njegov roj. dan, ki ga je imel junija. Vendar prijateljici, zaradi družinskih in študijskih obveznosti ni uspelo, in mi jo je prinesla za Lumpov rojstni dan. O kravati ne želim izgubljati besed, ker je fantastična, lepa, natanko tisto kar sem želela🙂 .

No sedaj, je morala le dobiti novega lastnika. Vendar novembra je stric še prenavljal fasado doma, decembra sem bila polno zaposlena z Canonom, januarja Lumpa praktično skoraj ni bilo doma ali s(m)o bili bolani, na eni ali drugi strani. In danes oz včeraj, se je pokazala priložnost, da se letos celo prvič vidimo😳 .

Ko sva prispela k njim, sem vzela iz avta svoj nahrbtnik in z njega vzela majhno vrečko, v kateri je bila kava in kravata. Stric se je nekaj zmrdoval, da kaj nosim neke stvari itd. Teta pa brez besed vzela vrečko in iz nje vzela najprej kravato in mu rekla, da to najverjetneje ni zanjo🙂 . Stričev pogled, nasmeh,… kakor da bi pogledal osebo, ki je zadela veliki milijonski zadetek na lotu… majhnega otroka željnega sladkarij, pred tono sladkarij…. obenem veselje, sramežljivost, veliko čustev, ki se jih niti sam ni zavedal… Na trenutke, kakor da gledam Mihija in njegov pogled, ko je dobil kakšen večji avto za darilo🙂 , ja tale stric je njegov dedi🙂 . Isti pogled, ista sramežljivost, enaka sreča…

Ah, kako dobro se človek počuti, ko vidi nekoga tako srečnega. Ne vem, to je nekaj nepopisno lepega, veselega, nekaj kar se dejansko spet ne da opisat z besedami. Ko bi lahko, bi vsakič osrečila nekoga na tak način.

About miki miska

Sen navihan, razigran deklič. Zanimajo me mediji, digitalna fotografija, kolesarstvo. Smisel življenja najdem v razlišnih stvareh, ki vam jih bom skušala čimbolj zanimivo predstaviti. View all posts by miki miska

4 responses to “Presenečenje, zadetek v polno

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: