V preteklem mesecu sem delala v eni izmed BigBangovih poslovalnic, kjer sem promovirala fotoaparate in jih kar nekaj tudi uspešno prodala. In vedno znova, ko je k meni pristopil kupec, sem mu vedno postavila naslednja tri vprašanja:
- v kakšne namene želi uporabljat fotoaparat?
- koliko ste pripravljen odšteti zanj?
- ali ima priljubljeno znamko?
Večina ljudi me je pogledala zelo nenavadno, ko sem jim postavila 2. vprašanje. Po eni strani jih razumem zakaj, saj je to zelo osebno vprašanje. Ampak, kako naj jaz vem, kakšno je njihovo finančno stanje in koliko so pripravljeni za omenjen aparat odšteti. Nekomu je 100€ malo, nekomu veliko in kako naj jaz svetujem pravilno, če tega ne vem. Zavedam se pa tudi, da ljudje nimajo veliko prostega časa, ki bi ga lahko namenili temu, da jim predstavim celo prodajno paleto. In četudi bi ga imeli, ga nimam jaz, saj me v večini primerov čaka, drugi kupec, ki ravno tako želi biti postrežen v doglednem času.
Ker potem, ko pozabiš na izraz na obrazu, ki ga je potencialni kupec naredil, ko si mu postavil drugo vprašanje in poveš, da imaš na zalogi in na razpolago fotoaparate od 100€ do 2000€ ter več, te pogledajo na tak način, da misliš, da si padel z neba 🙂 . In potem hitro povedo, kaj bi imeli oz. za kakšno ceno.
Večina potencialnih kupcev jih kupuje za družinsko uporabo, slika na avtomatiki in za te namene je dober skoraj vsak fotoaparat, ki je v cenovnem rangu do 150€. Vendar fotoaparati za takšno ceno odpovedo v težjih razmerah (oblačno vreme, nočni posnetki oz. na kratko slabi svetlobni pogoji).
V kolikor mi oseba pove, da veliko potuje in kje ter da ga zanima makro fotografija, ampak še vedno fotografira večinoma na avtomatiki, da si želi dober fotoaparat, mu z veseljem ponudim fotoaparate višjega cenovnega razreda, nekje od 250€ naprej. Namreč za ta denar sedaj v tem trenutku dobimo široki kot (v večini 28mm) in nekje maksimalno 6kratni zoom (sony, olympus). Pri Canonu in Nikonu so ti pogoji dražji in se začnejo nad 300€. Govorim o cenah v BigBangu. V tujini MediaMarkt in na spletnih trgovinah je ceneje.
Najbolj zanimivi so tisti, ki so pripravljeni za fotoparat odšteti okrog 400€ ali več. Namreč v tem cenovnem razredu se srečajo zelo dobri kompaktni fotoaparati in vstopni zrcalno-refleksni. Razlika v ceni je res zelo mala, ampak v načinu slikanja in razmišljanja pa precej velika 🙂 .
Veliko ljudi misli, da če bodo kupili zrcalno-refleksni fotoaparat, da bodo slike same od sebe boljše. Da ni potrebnega nobenega dodatnega dela. Ker so cenovno precej dostopni, sploh v kakšnih akcijah, si jih ljudje kupujejo kot kruh. Nato pridejo domov, začnejo slikat in po parih posnetkih ali nekaj časa uporabe ugotovijo, da niso zadovoljni z njimi, da imajo premali zoom, slike niso ostre ipd.
In velikemu odstotku teh ljudi je skupno samo naslednja stvar: niso prebrali navodil. In potem po raznih forumih govorijo čez fotoaparate, da so slabi ipd. Potem se najde kakšen, ki bi po dveh letih uporabe imel malo večji zoom. Pride v trgovino in mu pokažeš ponudbo, kjer ugotovi, da so cene takšne kot bi si kupil novejši model fotoaparata, ki ga ima doma. In ko ga vprašaš, ali bi imel 200mm ali 300mm, te gleda, kakor da si prišel iz lune.
In potem smo mi prodajalci, promotorji čudaki, ker imamo cene takšne kot imamo, ker postavljamo čudna vprašanja in seveda tudi obratno.
V primeru, da kupujete fotoaparat in želite imeti dobrega, ne želite sami nastavljati zaslonke, časa, globinske ostrine. Prosim naredite sebi uslugo in kupite dober kompaktni fotoaparat, boste z njihovo kvaliteto slik zelo zadovoljni. Zrcalno-refleksne pa kupite takrat, ko boste imeli čas in željo nastavljat prej omenjene parametre. Namreč takrat pridejo v poštev, delajo noro dobre slike in ko ste enkrat zasvojeni s tem, vam ne bo težko dati za objektive in preostalo opremo, še enkrat toliko denarja kot ste ga ob nakupu fotoaparata.
In na ključno stvar ne pozabite: fotografije dela fotograf in ne fotoparat! Fotoaparat je le pripomoček, tako kot pri pisanju na list papirja, pisalo. Od vas je odvisno kaj in kako boste zapisali 🙂 .