o mamah in babicah

Biti nekomu mama je zame privilegij. To je nekaj kar ni dano vsakomur. Poznam nekaj parov, ki so si dolga leta prizadevali, da bi imeli otroka in jim ni uspelo. Zato cenim vsak trenutek, ki ga lahko preživim z otrokom. Kadar me potrebuje, sem tukaj.

Moji mami to ni preveč všeč. Pravi, da je razvajen, da je mamin sinček in ne vem kaj vse. Res sem, ko je bil majhen zahtevala, da se ga pravilno dviguje, nosi itd. Predvsem to ji je bilo napoti in naporno. No, obema babicama. Sama Maksa nisem postavljala na nogice, kadar je imel priložnost in možnost, se je sam. Vsega kar sedaj zna se je z malo moje pomoči naučil sam.

V tem vmesnem času, preden se je naučil hodit, sem poslušala, kako sem lena mama, da ga ne sprehajam,… da s tem ni nič narobe, saj sem jaz tebe tudi… AAAAA! Tukaj se mi je sprožil alarm, ker moja draga mama, ti mene nisi nikoli vzgajala. Ti ne veš kaj pomeni imeti otroka in ga vzgajati. Mene sta vzgajala ati in babi. Ti si pa skrbela zase. Zato da si lepo oblečena, da imaš čiste čevlje, vsak mesec novo frizuro,… To si vedno znala in za te zadeve tudi pri meni poskrbela, ampak jaz sem imela drugačne želje od tebe 🙂 .

No, priznati moram, znala si me skregat za vsako slabo in lepo oceno, oblečeno trenerko, branje knjig, poslušanje drugačne glasbe, pokazat, da so moje prijateljice boljše od mene. Da o tem, da niti ne znaš poslušat raje ne bi,…

Ampak jaz ti to sedaj oprostim, saj vem, da si samo ena izmed kokoši v kokošnjaku. Želim si samo, da boš nekje v sebi našla dovolj volje, da se spremeniš in ugotoviš, da imaš krasnega vnuka.

Menim, da od babic ne pričakujem čisto nič posebnega. Ne želim, da ga silijo v gledanje risank, govorjenje, stvari, ki jih trenutno še ne zmore ali ne želi. Sladkarije v zmernih količinah, zaradi zobkov, ker nima dobre kvalitete zob. Želim, da prisluhnejo njegovim željam, ker zna zelo lepo izrazit kaj si želi, samo prisluhnit mu je potrebno 🙂 .

Maks

Pred skoraj dvema letoma sem izvedela, da te bova imela. Takrat in celih devet mesecev, sem se spraševala kakšen boš. Kakšen bo tvoj karakter, komu boš vizualno podoben, boš nasmejan, dobrovoljen fant, kaj boš imel rad, česa ne boš maral…

12. septembra, ko sva se z atijem še sama zadnjič in dolgo sprehajala po parku, sem sedela na klopi. V šali sem te spraševala, kdaj boš prišel na svet, da vidim, če imaš moje oči 🙂 . Neskončno sem si te želela prijeti, te varovati, te nasmejati, biti tvoja mami. Že takrat si bil priden fant in naslednji dan, sem te že imela 🙂 .

Danes lahko napišem, da si zame najlepši, najbolj priden in najbolj radoveden mali fantek 🙂 . Vsaka tvoja še tako grozna lumparija me spravlja v smeh, tvoj nasmeh mi daje poleta…

Všeč mi je, kadar slišim še toliko krat znan zvok, ko razipaš klupice po tleh 🙂 , všeč mi je ko pokažeš, da bi rad imel fen, všeč mi je ko mi daš nogico, da ti dam lubčka gor. Všeč mi je, da imaš rad glasbo, ne glede na zvrst, čeprav ti je rock bolj všeč 🙂 in jo zahtevaš takoj, ko se zbudiš ali stopiš čez vhodna vrata 🙂 . Malo manj mi je všeč, ko te najdem na elementu dnevne sobe, ko stojiš ob zvočniku in televiziji, da bi si prižgal novoletne lučke. Všeč mi je izraz na tvojem obrazu, ko ti jih prižgemo 🙂 . Všeč mi je, ko me zjutraj zbujaš. Vesela sem, ko mi daš poljubčka. Veseli me, da so ti všeč bagerji, žerjavi. Smešno mi je, ko si tako navdušen, da prenehaš jest, pit… samo opazuješ s svojimi zvedavimi očkami. Veseli me, da imaš zelo rad sesalec, metlo in čistila. Verjemi, da bom to z veseljem tudi v prihodnosti uporabila v svoj prid 😉 .

Vem, da delam napake in vem, da čutiš prihajajoče spremembe, ampak vedi, da te imam neizmerno rada. Četudi me kdaj ne bo toliko ob tebi kot sem bila dosedaj. Upam, da bo takšnih dni čim manj in da bova še dalje skupaj spravljala ob živce atija, babice, tete itd. Glavno, da se imamo radi in se imamo fajn.

Zaradi tebe in tvojega atija je moj dan lepši, vrednejši in rada vaju imam moja lumpa! 🙂 Zaradi tebe želim biti še boljša 🙂 .

Jutra

Nisem jutranja oseba. Rada sem in še vedno spim dolgo in zvečer dolgo gor. No, slednje – dolgo bedenje, je samo še želja, saj me ob aktivnem Maksu, zvečer kar hitro zmanjka. A na srečo je naš mali pišek mišek ;), tudi bolj jutranji zaspanček in ga vedno budimo, razen ob vikendih, ko se vsi skupaj zbudimo okrog 8.30.

Ta del skupnega prebujanja mi je nekaj najelpšega. Ko sva bila sama, so bila jutra vsekakor drugačna 😳 . Z drugačnim zbujanjem in dlje časa nama je uspelo ostati v postelji. Z malim radovednežem nam to na žalost ne uspe. Ok, mislim, da smo vseeno še dobri, saj nam večkrat uspe ostati vsaj pol ure v postelji, se cartat, lubčkat, pogovarjat… Magic 😉 .

Najbolj prijetno je, ko se mali lump prebudi, se vsede na posteljo, nasloni name in nama vsakemu posebej vrže poljubčka. Nato mi sleče majco in se priklopi. Vse to naredi še napol buden in napol zaspan. To je tako posebno, tako fajn… upam, da bo trajalo še nekaj časa.

Potem pa navadno zagleda sesalec, delfinčke na stropu,… ali se spomni na fen v kopalnici in je že akcija. Danes zjutraj je naš priden fant, posušil atiju lase s fenom, potem še malo meni… sebi segrel nogice ipd.

Fajn nam je 🙂 in imamo se radi 😉 .

Trije v postelji #2

Pred malo manj kot pol leta sem pametovala. Bila sem prepričana, da najin otrok ne bo spal med nama, da bo spal v svoji postelji. Sedaj, ko je to malo zlato bitje staro skoraj 3 mesece… 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳 😳

Trikrat lahko ugibate kje spi? Jap, čisto nič se niste zmotili, če ste na to odgovorili, da spi med nama. Prve tri dni je v bolnici prespal z menoj v postelji, občasno oz. natančneje zadnjo noč sem ga dala spat v “njegovo”, da sem se malo spočila in po ZELO dolgem času malce odspala na trebuhu. Hudimano je pasalo 😉 .

Ko sva 16. septembra prišla domov je velik Lump rekel, da ga dava spat k nama, da se malo pocartamo. In tako je nekaj dni spal pri nama, ko je taisti Lump rekel, da ga dava v svojo posteljico. In sva ga položila, zaspal in se kmalu zbudil, pobruhan. Sedaj ga pa jaz nisem želela dati v njegovo posteljico. In tako je ostalo do cca. teden dni nazaj. Ko je zaspal med nama sem ga dala v njegovo posteljico in malce zaspala, ko me je prebudil jok. Jokal je, ker ga je napenjalo in je moral prdnit. Sama sem šla na WC in ko sem se vrnila, sta se z velikim Lumpom cartala v veliki postelji.

Ponoči pa tudi čez dan ga pogosto napenja, tako da ubožec spi bolj malo. Ko končno zaspi, se čez 30 min zbudi. Sploh, kadar je sam. V kolikor je pa eden izmed naju blizu, je še nekaj možnosti, da bo zaspal.

Tako sedaj spimo vsi skupaj, prostora na postelji je še vedno dovolj. Cartamo se celo noč in zanekrat nam tako še ugaja. Vendar ko bodo krčki ponehali, sledi selitev v svojo posteljo.

Potep

Včeraj sta me moja dva poskusno peljala malo ven. Šli smo na obisk h Kitakom 🙂 . To so tisti, ki imajo fantka in punčko. In zaradi njih imam kar nekaj dodatnih stvari za obleči 😉 . Namreč kot je mami že v komentarjih zapisala, mi voziček in avto, še nista najbolj všeč.

In ker sta moja dva kar potepuha, bi me rada navadila na oba prevozna sredstva. No, saj sedaj pozimi, niti ni tako nujno. Potem spomladi, bi bilo pa fajn se kam odpeljat. Obiskat kakšne prijatelje izzven Maribora, mogoče celo malo na morje skočit… Ampak včeraj nam je delno uspelo 🙂 . Oblekla sta me na hitro v toplega pajaca, mi dala kapico na glavo in me položila v košaro. Do tod je bilo še vse precej vredu. Ko smo se začeli peljati, mi ni bilo več preveč všeč. In sem začel jokat, kar počnem zelo redko.

Zato mi je mami, ki je sedela odzadaj dala tolažilno dudico, kar mi je prijalo. To je ugotovila že, ko sta me z atijem peljala domov s porodnišnice, ko mi je dala prst za sesat*. In smo se v miru prepeljali na obisk. Potem mala sirena po stopnicah navzgor in ko smo prišli k njim.

Ja, kaj se čudite, če je to vse novo zame. Nič mi ni kaj preveč všeč. Nato je mami ugotovila, da imam mokro ritko in je tudi to razlog za moj jok. Lulam namreč konkretno 🙂 . In ko me je začela previjat, ji je na pomoč priskočila na pomoč moja velika prijateljica Tinkara. S čistilnim robčkom me je umila. Zato hvala Tinkara! Nato me je skozi hodila gledat in božat.

Kmalu zatem sta domov prišla še njena mamica in brat Miha. Takoj je mamici pokazala kje sem. In ko sem ležal se je nežno nagnila k meni, me pobožala, dala lubčka. Ja, očitno sem ji všeč 😉  😳 .

Nato mi je še njen brat Miha, ki navadno še zelo nerad deli igrače, posodil svoja nova Lego avtomobila. In me nežno in zadržano pobožal. Kot da mu je nerodno, se mi približat. Miha, ti kar pridi k meni, saj ne grizem. No, vsaj zaenkrat 😉 .

Nato sem blaženo zaspal. Vmes si je Tinkara sposodila mojo flaško in želela spiti moje mleko. Hm, ne vem, če mi je to ravno najbolj všeč. Se bova že še zmenila, ko odrastem 😉 . Ali pa bova skupaj jedla iz enega krožnika?

Ati je popravil računalnik kolikor je lahko, zato je bil čas, da gremo domov. In moja dva sta me spet nekaj oblačila, dala v neko grdo košaro, me še čez glavo pokrila,… Eh, nič nista pridna. In smo se peljali domov. Tokrat je za tolažbo, pomagala flaška. Po nekaj minutah vožnje, ko se je mami zdelo vredu, da mi jo umakne. Ja, očitno je želela ugotoviti, če mi je vožnja že kaj bolj všeč. In nisem več jokal 🙂 . Zato smo še poskusno naredili malo večji krog, preden smo prišli domov. Ko smo prišli domov, se tudi po stopnicah nisem jokal. Torej mogoče sta me prepričala, da potepi niso tako slabi. Bomo morali kmalu spet ponoviti, da se vidimo, če je res temu tako.

Nič, ker sem utrujen grem spat. Fajn se mejte 😉 .

*nismo še imeli dude 🙂

Trije v postelji

Že nekaj časa občudujem sestričnino družino, kjer štirje spijo na 160×200cm veliki postelji. Midva z mojim Lumpom imava malo večjo in se mi že on včasih preveč približa. Nimam nič proti cartanju, bližini, ampak ko grem spat in ko želim spat, želim imeti dovolj prostora, da so roke na 45ih stopinjah, da mi ni prevroče ipd. Ne maram, da mi v spanju kdo “diha za ovratnik”.

Ta vikend smo imeli počitnikarja, ki je prvo noč želel spati z nama. In ker se za eno noč ne mislim z nikomer prepirat in ker sem želela ugotoviti, če je to ok ali ne, sem popustila. Tako smo se vsi trije vlegli in zaspali. Eden je prespal celo noč brez problema, vmes treniral boks, obračanje za 360 stopinj v postelji, druga dva sva se vmes pogovarjala, malo spala, se skušala ubraniti brcam v občutljive dele telesa. Že dolgo se nisva čez noč toliko pogovarjala. Proti jutru, po 6.00, sem končno zaspala kot klada.

Zjutraj sem se zbudila, tisti, ki je prespal celo noč, pa ni imel gumba za izklopit in poln energije. Spraševl 5 krat eno in isto stvar, po 5 krat mu je bilo treba povedat eno in isto stvar, jaz pa tečna in nenaspana. Sedaj je odločitev, da bo naš otrok spal v svoji postelji, dejansko 100%. In tistim, ki lahko spite zraven otrok, SVAKA VAM ČAST!

Jaz ne morem, meni se zmeša. To sem sedaj poskusila že drugič in sedaj se vdajam. Osel gre trikrat na led, pravijo, da človek večkrat. Mislim, da jaz ne bom med temi. V kolikor se bo to v naslednje pol leta spremenilo, pa javim 🙂 .

Vikendski počitnikar bi pri nama rad ostal polno (to pri njemu pomeni 10 dni) sva se spravila na pogajanja 🙂 . Ja s skoraj 5 letnim otrokom se da super pogajat. Dogovorila sva se, da bo lahko polno pri nama (spremenila na 7 dni), samo če bo spal v dojenčkovi posteljici, ker sva drugače midva z Lumpom (predvsem jaz) nenaspana in tečna. Stvar je dogovorjena. Sedaj moramo samo izbrati dober datum oz. se zanj dogovoriti 🙂 .

Namreč nisem prepričana, da če bo počitnikarjeva mami preživela 7 dni brez njega. Sama pa nisem prepričana, da bom zmogla še toliko energije, da zadovoljim njegove potrebe 🙂 . Sicer smo se okvirno dogovorili, da bomo en dan gledali risanke, drugi dan obiskali prijateljice, za preostale dni si moram še nekaj izmislit 🙂 .

Tinka, vse najboljše :) .

Pred enim letom sem bila v dvomih ali bom delala razlike med teboj in tvojim velikim bratcem. Ali te bom imela rada? Ali se bova razumeli? In še nekaj ali-jev je bilo vmes 🙂 .

Danes, ko te poznam že skoraj eno leto, ti moram priznati, da te imam rada, vendar malce drugače kot tvojega bratca. Namreč z njim sva preživela veliko lumparij, samotnih dopoldnevov in nekaj let več. Vse to bova imeli tudi midve, čeprav samotnih dopoldnevov verjetno ne bo, saj mi te tvoja mami ne zaupa več 😉 .

Pravi, da si pretežka in prezahtevna zame, sedaj ko tudi jaz pričakujem enega malega lumpa, ki upam, da do takšen dobrovoljček kot si ti. Edino kar moram priznati je to, da si tvoje trme ne želim. Si prava trmica in znaš že sedaj zlahka doseči svoje. Upam, da ti bo tudi v prihodnjih, zlasti zrelejših letih, to v pomoč. Tvojima “ta starima” pa želim dobre živčke 😉 .

Naslednje leto, ko boš praznovala svoj 2. rojstni dan, ti skoraj zagotavljam, da te bo moj mali lump spravljal ob pamet, tako kot ti sedaj Mihija. Vse s čemer se igra, je najbolj zanimivo. Prav je tako, ostani taka mala nasmejana radovednica, imej še naprej rada svoja “ta stara” in brateca. Nekaj svoje navihanosti in dobrovoljnosti deli še z nami, saj smo je vedno zelo veseli 🙂 .

sorodnik in …

Mislim, da je mrzli bratranec, po mamini strani. Namreč najini mami sta sestrični.

V rani mladosti, ko je bil moj ati še živ in smo imeli avto, sva bila dobra prijatelja. Namreč oni živijo na vasi kar precej daleč od Lenarta, če nimaš avta in si odvisen od javnega prevoza, ki je zelo redek oz. ga sploh med vikendih ni, je zelo težko vzdrževati normalne odnose. In zaradi spleta teh okoliščin, sva izgubila stik…

… vse do srednje šole. Namreč oba sva se vpisala na Srednjo elektro-računalniško šolo v Mariboru, vendar v različni, a podobni smeri. Tam sva ponovno našla stik, imela nekaj skupnih prijateljev, hodila drug drugemu na rojstne dneve… Predvsem sva bila pa zaupnika… Seveda takrat glavne teme pri vseh najstnikih: prve ljubezni, spolni odnosi,… Vedno sva si bila pripravljena pomagat… da ne govorim o dolgih telefonskih pogovorih… Vedno, ko se spomnim ta ta leta in te dogodke, čeprav vsi niso bili lepi, se mi nariše nasmeh na obraz…

In danes me kliče mama, ki mi pravi, če vem, da bo njena sestrična postala babica. In valda, meni nič jasno, ker sva s tem sorodnikom spet izgubila stike 🙄 . Slišiva se vsake toliko časa preko msnja. Tudi pred parimi meseci sva se, pa ni ničesar omenil. Torej sem predvidevala, da je ta novica bolj ali manj nova.

Čeprav me malce boli grlo in se mi niti približno ne da govoriti več kot je potrebno, sem vzela telefon v roke in ga poklicala.

Hm, verjetno mi ni potrebno razlagat, da sem ga najprej nadrla, da zakaj ni povedal… pol sem izvedela še, da bo njegova draga rodila že v začetku januarja… In on to razlaga češ, kao saj to ni nič posebnega. A mi lahko prosim kdo pove, kako ni nič posebnega, če postaneš starš? A ni to nekaj najlepšega, a hkrati tudi najtežja naloga v življenju?  A smo le ženske, tako obsede s tem?

No, na koncu pogovora sem mu vseeno čestitala in mu povedala, da naj le pove, datum rojstva svojega otroka, ko bo…

… očitno bo še veliko otroškega smeha v moji okolici…

najlepši nasmeh

… da bi ga bilo čim več…

Sestrični…

…

čestitka

Prihod brateca

No, čeprav so nekateri mislili, da je moje poročanje z dopusta končano, vas moram še bolj razočarati. Namreč, še ni. Na disku je še nekaj slik, v moji glavi pa nekaj zapisa, ki ga želim deliti z vami. Še bolj sedaj, ko je postalo tako mrzlo, da z ledenimi prsti pišem ta zapis. Upam, da me bo malo segrelo.

Trenutno je pa najlepše to, da me v tem trenutku radio center segreva s pesmijo Cesarica 🙂 . Lepa, topla pesem v tako mrzlem vremenu…

… in da se vrnem k prvotnemu namenu… 🙂 …

Čeprav sva rada sama in uživava v najini družbi, se nama je po slabem tednu dni stožilo, po kakšnem domačem obrazu. Zato sva k nama povabila Lumpovega brata. In tako je teden dni za nama prišel tudi on…

prišel je

Ker so nama bile plaže s prejšnjega tedna čisto všeč, smo jih drugi teden ponovili, saj sva želela Robiju pokazati vse, kar sva videla. Vendar smo naredili nekaj izjem.

Prva izjema se je zgodila v ponedljek, ko smo  lovili zadnji možni dan za obisk Plave špilje, naravnega pojava na bližnjem otoku Biševo. Namreč bližal se je južni veter, ki zapre pot v  tole naravno čudo 🙂 .

komiža vhod v plavo špiljo

V kolikor se namenite v lastni režiji obiskati plavo špiljo (beri: z plovilom), lahko karto kupite pri tem stricu, ki ima veliko dela 🙂 .

komiža plačilo plave špilje v lastni režiji

plava špilja, komiža

pogled skozi vhod/izhod plave špilje

Slike niso najboljše, ker sva na ta izlet vzela tamalega canona, ki v temnejših prostorih, povsem upravičeno odpove. Nihče mu ni zameril 🙂 .

Po ogledu Plave špilju smo se še šli kopat na eno plažo Porat, kjer smo bili do 16.00…

plaža porat, biševo, komiža

malo več plaže porat

…ko nas je ladjica Borovik zapeljala nazaj v domov.

Med potjo smo pa na moje veliko presenečenje in veselje opazili delfina v daljavi. Yes, uspelo mi je videti delfina v naravi, čeprav je bil zelo oddaljen, je bila njegova plavut. A sem že kdaj povedala, da so mi delfini in orke najlepše morske živali 🙂 .

Druga, nova plaža je bila Stončica, ki je na čisto drugi strani od mesta Komiže 🙂 in je ravno tako lepa. Vendar tam se veliko več dogaja. Mislim, da sta bili ti dve plaži (na otoku Biševo in Stončica) edini, ki sta imelu na plaži pijačo, sladoled, hrano in glasbo. Dobro, domačo glasbo 🙂 , tam prav paše poslušat dalmatinske speve 🙂 . Edino kar mi pri stončici ni všeč je to, da se ladje precej blizu obale zasidrajo, namreč tudi tam je mivka in voda se počasi spušča…

plaža stončica, otok vis

jadrnice, uvala stončica

morje, uvala stončica, otok vis

plaža stončina, odbojka in bar

Ker me še ni ogrelo v prste se za danes poslavljam, obljubljam pa še vsaj eno objavo z otoka Visa 🙂 .